• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

ORA

  • Predstavitev
    • Kdo smo
    • Naša vizija
    • Ustanovitelji
    • ORA v medijih
    • Izvedeni projekti
    • Projekti v izvajanju
    • CENIK
  • Aktualno
    • Aktualni razpisi
    • NAJAVLJENI RAZPISI
    • Moj spletni priročnik
    • Spletne publikacije
    • Razvojni dokumenti
    • Arhiv razpisov
    • Aktualno
  • Podjetništvo
    • SPOT Registracije
    • SPOT SVETOVANJE
      • članki SPOT
        • Prvi koraki v svet podjetništva
        • Umetna inteligenca spreminja svet podjetništva
        • Prednosti samozaposlitve za mlade v digitalni dobi
        • Vpliv lokalnega turizma na mikro podjetja
      • SHOWROOM
    • Brezplačno usposabljanje “ABC PODJETNIŠTVA”
    • sofinanciranje samozaposlitve
    • Finančne spodbude za MSP
      • VAVČERJI
    • PONI – Obalno-kraška
    • Regionalna garancijska shema
    • Brezplačne delavnice in usposabljanja
    • Fotogalerija
    • Socialno podjetništvo
    • E-publikacije
    • Arhiv delavnic
  • Priložnosti
    • Mednarodni razpisi
    • Lokalni razpisi
    • Kako pripraviti poslovni načrt
    • Programi in projekti MGRT
    • Zakon o podpornem okolju za podjetništvo
  • LAS
    • Povezava do LAS Krasa in Brkinov
    • Javni poziv za operacije
    • Javni poziv za ocenjevalno komisijo
    • eksrp
    • Odprti javni pozivi
    • Zaključeni javni pozivi
    • Projekti v izvajanju
  • Povezave
  • Turizem

Uncategorized

April 14, 2026 by BoltezarKros

7. JAVNI RAZPIS za vključitev v projekt Podjetno nad izzive – PONI Obalno-kraška (7. skupina)

Regionalni razvojni center Koper na svoji spletni strani objavlja 7. javni razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Obalno-kraški regiji – PONI Obalno-kraška

Rok za prijavo: 2. junij 2026

PRIJAVNA DOKUMENTACIJA

  • Javni razpis PONI
  • Prijavni obrazec (Priloga 1)
  • Vzorec pogodbe (Priloga 2)
  • Ovojnica (Priloga 3)

Predstavitev razpisa bo potekala v četrtek, 14. maja 2026, ob 11.00 preko spletne aplikacije Zoom. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na elektronski naslov tina.matekovic@rrc-kp.si. Povezavo do predstavitve bomo prijavljenim poslali pred izvedbo predstavitve.

Odpiranje vlog bo izvedeno najpozneje v osmih dneh po izteku roka za prijavo.

Razgovori s kandidati bodo potekali predvidoma 9. oziroma 10. junija, vključitev izbranih udeležencev v program je 1. julij 2026.

Dodatne informacije

mag. Tina Matekovič

e-pošta: tina.matekovic@rrc-kp.si

telefon: 05 66 37 590

Filed Under: aktualni razpisi, aktualno, Uncategorized

April 10, 2026 by BoltezarKros

Samostojni podjetnik po dejanskih ali po normiranih stroških v letu 2026

10. 04. 2026/ mag. Elena Funa/ SPOT

Uvod

Odločitev o načinu obdavčitve je ena izmed prvih in najpomembnejših odločitev, s katero se sreča vsak podjetnik ob začetku poslovne poti ali ob rasti dejavnosti. Izbira med poslovanjem po dejanskih stroških ali v sistemu normiranih odhodkov (normiranec) neposredno vpliva na višino davčne obremenitve, obseg administracije in dolgoročno finančno učinkovitost poslovanja.

Leto 2026 prinaša pomembne spremembe na področju normirancev, ki spreminjajo dosedanje razumevanje tega sistema kot najugodnejše in najpreprostejše izbire. Zato je ključno, da podjetnik razume osnovne razlike med obema sistemoma ter vpliv zakonodajnih sprememb na svoje poslovanje.

  1. Kaj pomeni poslovati po dejanskih stroških?

Pri tej obliki podjetnik vodi realno poslovanje, kar pomeni, da spremlja tako prihodke kot tudi dejanske odhodke. V nadaljevanju je v  Tabeli 1 prikazan praktični primer obdavčitve po dejanskih stroških:

To pomeni:

  • zbira vse račune (material, najemnina, gorivo, oprema …)
  • vodi knjigovodstvo (enostavno* ali dvostavno**)
  • davčna osnova = prihodki – dejanski stroški
  • davek podjetnik plača od dejanskega dobička, ne pavšalno.

*Enostavno knjigovodstvo je primerno za manjše podjetnike in vključuje beleženje prihodkov in odhodkov, medtem ko je **dvostavno knjigovodstvo bolj kompleksno in vključuje spremljanje vseh poslovnih sprememb (sredstva, obveznosti, kapital) ter je obvezno za večje subjekte.

2. Kaj pomeni biti normiranec?

Normiranec je podjetnik, ki ne dokazuje dejanskih stroškov, ampak mu država prizna t. i. normirane odhodke. Sistem normirancev je enostaven, administrativno nezahteven in zelo ugoden pri nižjih stroških.

To pomeni:

  • ne zbira računov za stroške,
  • ne dokazuje, koliko ste dejansko porabili,
  • prizna se določen odstotek prihodkov kot normirani odhodek
  • za redni s.p. (zavarovan vsaj 9 mesecev) velja maksimalen znesek normiranih odhodkov 48.000 €, za popoldanski s.p. (brez pogoja 9 mesecev) 17.000 €.

3. Leto 2026 – leto sprememb za normirance

V letu 2026 sta se zgodili dve ključni spremembi, ki bistveno vplivata na odločitev, ali postati in ostati normiranec.

3.1 Novi pogoji za vstop in obstanek normirancev

3.1.1 Kdo sploh lahko postane normiranec

Novi pragovi:

  • do 50.000 € prihodkov (če niste bili obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev)
  • do 120.000 € prihodkov, če imate polni s.p. (če ste bili obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev)

Druga novost pri preverjanju pogojev pa se nanaša na izračun povprečja predhodnih dveh let, kajti štelo se bo, da so prihodki iz dejavnosti v vrednosti nič, če v predhodnem letu (letu 2024) sploh niste še poslovali. Hkrati pa to tudi pomeni, da bo moral tisti, ki bo že ob prvem letu svojega poslovanja presegel povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let, izstopiti iz normiranosti v naslednjem davčnem letu. V praksi to pomeni, da podjetnik ne izpade iz sistema, če ima enkratno višje prihodke, sistem je stabilnejši in več podjetnikov lahko ostane v sistemu normirancev.

Prejšnja omejitev, ki je podjetniku po izstopu iz sistema normiranosti preprečevala ponovni vstop za obdobje petih let, je bila odpravljena. To pomeni več fleksibilnosti pri prehajanju med sistemi obdavčitve.

3.1.2 Kdo mora izstopiti iz sistema normiranosti

Če povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

  • 50.000 € pri normirancu – popoldanskem s.p., ki ni obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih ali
  • 120.000 € pri normirancu – rednem s.p., ki je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih ali
  • 85.000 € pa v primeru, ko ste bili eno leto redni s.p. vsaj 9 mesecev, drugo leto pa popoldanski s.p.,

Mora podjetnik zapustiti sistem normiranosti in ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Že v letu 2026 se bo preverjalo pogoje za izstop na podlagi povprečja prihodkov iz dejavnosti v letih 2024 in 2025. Če v enem letu dejavnost ni bila opravljana, se to leto šteje kot 0 € prihodkov.

3.2  Višji davek pri višjih prihodkih

To je najpomembnejša sprememba. Normiranec ni več vedno obdavčen enako. V Tabeli 2 je prikaz ugotavljanja maksimalnega zneska normiranih odhodkov, posebej za rednega samostojnega podjetnika in posebej za popoldanskega. Nadalje v Tabeli 3 sledijo podatki za obračun davka za oba tipa samostojnega podjetnika. Pomemben podatek je, da se 35% ne obračuna na prihodke ampak  vedno na del ugotovljene davčne osnove nad določenim pragom (redni s.p. 72.000 € in popoldanski s.p. 33.000 €).

3.3 Primer, kaj to pomeni v praksi?

V preteklosti je bil normiranec skoraj vedno najbolj ugodna izbira. Danes, v letu 2026, to ni več nujno. V nadaljevanju v Tabeli 4 sledi primer izračuna davka za redni in popoldanski samostojni podjetnik s prihodki 80.000 EUR.

Sistem je idealen, če ima podjetnik: nižje prihodke, nima veliko dejanskih stroškov in  si želi enostavno poslovanje. Sistem pa postane manj ugoden v primeru, ko podjetje hitro raste, se presežejo pragovi in je verjetnost nastanka visokih dejanskih stroškov.

Zato postati normiranec ni več tako samoumevna izbira kot je bila v preteklosti  “samoumevna izbira”, je pa še vedno odlična izbira za začetek, dobra izbira za enostavne dejavnosti in potencialno slaba izbira pri večjih prihodkih.

Zaključek

Izbira med normirancem in poslovanjem po dejanskih stroških danes zahteva premišljeno odločitev glede na konkretno dejavnost, prihodke in stroške podjetnika.

Sistem normirancev ostaja privlačen zaradi svoje enostavnosti, vendar zaradi sprememb v letu 2026 ni več nujno najbolj ugodna izbira pri višjih prihodkih. Poslovanje po dejanskih stroških pa omogoča večjo prilagodljivost in davčno optimizacijo, vendar zahteva več administracije in natančnejše spremljanje poslovanja.

Ključ do pravilne odločitve je razumevanje lastnega poslovnega modela in pravočasno prilagajanje zakonodajnim spremembam. Zato je priporočljivo, da podjetnik svojo odločitev vedno podpre s konkretnim izračunom in strokovnim svetovanjem, saj lahko že manjše razlike pomembno vplivajo na končni rezultat poslovanja.

Viri:

  1. info: Normiranci 2026: kaj prinaša prenova sistema? Najdeno na spletnem naslovu: Normiranec 2026 – Nova pravila za normirance 2026, 5-letni rok in izjeme – kdaj lahko spet postanete normiranec? dne: 26.3.2026
  2. Pravni SOS: Obdavčitev normiranega s.p. od 1.1.2026 dalje – s primerom. Najdeno na spletnem naslovu: Obdavčitev normiranega s.p. od 1.1.2026 dalje – s primerom | Pravni SOS dne:27.3.2026
  3. si: Naj odprem normirani, dejanski ali popoldanski s.p.?. Najdeno na spletnem naslovu: Naj odprem normirani, dejanski ali popoldanski s.p.? – Primerjam.si, dne:26.3.2026
  4. Računovodja.com: Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2026. Najdeno na spletnem naslovu: Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2026 – Racunovodja.com, dne: 28.3.2026
  5. Saturn Računovodstvo.si: S.P. vs D.O.O. – primerjava obdavčitve dobička. Najdeno na spletnem naslovu: P. vs D.O.O. – primerjava obdavčitve dobička – Saturn Računovodstvo d.o.o. dne: 30.3.2026

Filed Under: aktualno, članki SPOT, Uncategorized

March 23, 2026 by BoltezarKros

Javni poziv na tečaj strokovne usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja 2026

Sporočamo, da je bil na spletni strani Visit Kras pod rubriko ‘Lokalni turistični vodniki’ objavljen javni poziv na tečaj strokovne usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja: https://www.visitkras.info/poslovne-strani/koledar-aktivnosti/javni-poziv-na-tecaj-strokovne-usposobljenosti-za-opravljanje-lokalnega-turisticnega-vodenja-2026, skupaj s pozivom in prijavnico.

Predavanja se bodo zvrstila od 9. do predvidoma 28. aprila 2026 na številnih lokacijah na celotni destinaciji Krasa in Brkinov. Informacijo lahko delite po svojih kanalih in z zainteresirano javnostjo.

Vljudno vabljeni k prijavi.

Filed Under: Uncategorized

March 3, 2026 by BoltezarKros

Javni razpis za sofinanciranje stroškov samozaposlitve v občini Sežana za leto 2026

Občina Sežana objavlja Javni razpis za sofinanciranje stroškov samozaposlitve v občini Sežana za leto 2026, v skupni višini 40.000 EUR za ukrep – po pomoči DE MINIMIS:

  • Ukrep 2: spodbujanje samozaposlovanja

Razpisni rok:

VLAGATELJI BODO VLOGE LAHKO ODDALI DO VKLJUČNO 31.3.2026 (zadnji dan roka za oddajo vloge) in preko elektronske prijave do datuma 31.3.2026 do 23.59 ure.

 Način prijave:

Prijavitelji oddajo vloge po pošti oziroma osebno na naslovu: Občina Sežana, Partizanska c. 4, 6210 ali preko elektronske prijave.

Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo vlagatelji na Oddelku za gospodarski razvoj in investicije, kontaktna oseba je Maruška Dekleva, pisarna št. 64, tel. št. 05 731 11 56.

Pomembno: Vlagatelji, ki se bodo prijavili na razpis preko e-prijave in prav tako tudi tisti vlagatelji, ki bodo dostavili v fizični obliki, morajo natančno prebrati razpisno dokumentacijo.

Razpisna dokumentacija dostopna na : Javni razpis za sofinanciranje stroškov samozaposlitve v občini Sežana za leto 2026 – sezana.si

 

Filed Under: aktualno, Uncategorized

December 10, 2025 by BoltezarKros

6. JAVNI RAZPIS za vključitev v projekt Podjetno nad izzive – PONI Obalno-kraška (6. skupina)

Regionalni razvojni center Koper na svoji spletni strani objavlja 6. javni razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Obalno-kraški regiji – PONI Obalno-kraška

Rok za prijavo: 5. januar 2026

PRIJAVNA DOKUMENTACIJA

  • Javni razpis PONI
  • Prijavni obrazec (Priloga 1)
  • Vzorec pogodbe (Priloga 2)
  • Ovojnica (Priloga 3)

Predstavitev razpisa bo potekala v četrtek, 11. decembra 2025, ob 13.00 preko spletne aplikacije Zoom. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na elektronski naslov tina.matekovic@rrc-kp.si. Povezavo do predstavitve bomo prijavljenim poslali pred izvedbo predstavitve.

Odpiranje vlog bo izvedeno najpozneje v osmih dneh po izteku roka za prijavo.

Razgovori s kandidati bodo potekali sredi januarja, vključitev izbranih udeležencev v program je predvidena 1. februarja 2026.

Dodatne informacije

mag. Tina Matekovič

e-pošta: tina.matekovic@rrc-kp.si

telefon: 05 66 37 590

Filed Under: aktualno, Uncategorized

October 17, 2025 by BoltezarKros

RAZPIS ZA MLADE PODJETNIKE prijave do 30. november 2025

LINK DO OBJAVE RAZPISA: Javna agencija | SPIRIT Slovenija

Javni poziv za zagotavljanje podpore mladim podjetnikom začetnikom in podjetnicam začetnicam (JPMŽ 2025-2029)

1. 10. 2025

Namen in cilj javnega poziva

Namen javnega poziva je spodbuditi nastanek in razvoj podjetij, ki so jih ustanovili mladi (do vključno 29 let) oz. ženske (vseh starosti) ter tem podjetjem omogočiti dostop do vira financiranja, ki jim pomaga premagovati ovire v začetnem obdobju poslovanja ter na ta način povečati stopnjo preživetja teh podjetij.

Cilj javnega poziva z vidika Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 je prispevati k specifičnemu cilju prednostne naloge »Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, med drugim s produktivnimi naložbami (ESRR)«.

Z javnim pozivom se želi prispevati k stabilnemu in uspešnemu začetku poslovanja novonastalih podjetij ter krepitvi njihovih podjetniških kompetenc in inovacijske sposobnosti s sofinanciranjem največ 1050 projektov v podjetjih, ustanovljenih s strani podjetnic in mladih podjetnikov, ki so predhodno že pridobili osnovne podjetniške kompetence v okviru programov usposabljanj START SMART (prej ABC podjetništva) in GROW UP oziroma jih bodo pridobili tekom trajanja projekta, bili deležni ustreznega individualnega mentoriranja in ki so usmerjeni v uspešno tržno realizacijo njihovega produkta oziroma storitve ter nadaljnjo krepitev podjetniških in inovacijskih kompetenc z namenom ustvarjanja rasti ter povečane konkurenčnost.

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva je sofinanciranje projektov, ki zajemajo zgodnje podjetniške aktivnosti, pri čemer je vsak projekt razdeljen v dve fazi:

  • FAZA A: Poslovanje podjetja v obdobju prvih 5 (petih) mesecev šteto od pričetka izvajanja projekta v okviru tega javnega poziva;
  • FAZA B: Poslovanje podjetja v obdobju od zaključene FAZE A (od zaključka prvih 5 petih mesecev) do zaključenih 10 (desetih) mesecev šteto od pričetka izvajanja projekta v okviru tega javnega poziva;

Projekt je lahko sestavljen samo iz faze A ali pa iz faze A in faze B.

Intenzivnost pomoči, način financiranja upravičenih stroškov in pogoji za izplačilo subvencije

Upravičeni stroški se bodo financirali na podlagi pavšalnega zneska v višini 9.000,00 EUR, ki predstavlja kritje dela stroškov dela (kritje minimalne neto plače in sicer v višini 10 minimalnih neto plač v Republiki Sloveniji skladno z izdelano metodologijo). Subvencija bo prejemnikom sredstev izplačana v dveh delih in sicer:

  • prvi del izplačila subvencije v višini 4.500,00 EUR, po zaključku FAZE A pri čemer so pogoji za izplačilo prvega dela subvencije: ohranitev poslovanja subjekta vsaj prvih 5 mesecev od pričetka izvajanja projekta (dan oddaje vloge se šteje kot datum pričetka izvajanja projekta); zaposlitev lastnika prijavitelja – redno in za polni delovni čas – pri subjektu prijavitelju vsaj za čas do izteka 5 mesecev od pričetka izvajanja projekta (če ob pričetku izvajanja projekta še ni zaposlen, se mora zaposliti najkasneje v roku 30 dni od pričetka izvajanja projekta); uspešno zaključeno usposabljanje START SMART (prej usposabljanje ABC podjetništva) – pogoj izpolniti najkasneje do zaključka prvih 5 mesecev od pričetka izvajanja projekta; izkazana udeležba na 5-urnem individualnem mentoriranju za pripravo in izboljšave poslovnega modela – pogoj izpolniti najkasneje do zaključka prvih 5 mesecev od pričetka izvajanja projekta;
  • drugi del izplačila subvencije v višini 4.500,00 EUR, po zaključku FAZE B pri čemer so pogoji za izplačilo drugega dela subvencije: ohranitev poslovanja subjekta vsaj prvih 10 mesecev od pričetka izvajanja projekta; zaposlitev lastnika prijavitelja – redno in za polni delovni čas – pri subjektu prijavitelju vsaj za čas do izteka 10 mesecev od pričetka izvajanja projekta; uspešno zaključeno usposabljanje GROW UP – pogoj izpolniti najkasneje do zaključka 10 mesecev od pričetka izvajanja projekta; izkazana udeležba na 8-urnem individualnem mentoriranju za učinkovitejšo rast in razvoj podjetja – pogoj izpolniti najkasneje do zaključka 10 mesecev od pričetka izvajanja projekta; izkazana rast prihodkov podjetja v času trajanja 10-mesečnega projekta v primerjavi s predhodnim obdobjem (prijavitelj je upravičen do izplačila drugega dela subvencije, če so njegovi povprečni mesečni prihodki v 10-ih mesecih trajanja projekta višji od povprečnih mesečnih prihodkov predhodnega obdobja – leta pred letom oddaje vloge).

Ciljne skupine / Prejemniki sredstev

Ciljna skupina projekta so mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Velikost podjetij se presoja v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014.

Pogoji za sodelovanje

Več o pogojih najdete tukaj.

Okvirna višina sredstev

Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega poziva znaša 9.450.000,00 EUR.

Rok za oddajo vlog

Javni poziv je odprt od njegove objave do porabe razpoložljivih sredstev, predvidenih v poglavju 5 tega javnega poziva, pri čemer pa je skrajni rok za oddajo vloge na ta javni poziv 30. november 2028. Vloge se bodo do angažiranja vseh pozivnih sredstev razvrščale in obravnavale po času oddaje vlog, kot edinem kriteriju, pri čemer bo imela ob izpolnjevanju vseh pozivnih pogojev prej prispela vloga prednost do financiranja pred kasneje prispelo vlogo. Prijavitelji lahko oddajo svojo vlogo od objave javnega poziva (oziroma od aktiviranja/odprtja aplikacije za oddajo vlog) do izteka zgoraj navedenega roka.

V primeru, da so zaradi števila oddanih vlog, za posamezno leto predvidena sredstva angažirajo v celoti, lahko izvajalec javnega poziva začasno ustavi možnost oddaje vlog in to možnost ponovno sprosti, ko oziroma če bodo sredstva ponovno na voljo.

Dodatne informacije

Dodatne informacije v zvezi s pripravo vloge in pojasnila k pozivni dokumentaciji so prijavitelju dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na e-naslov: jpmz@spiritslovenia.si.

Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani agencije: www.spiritslovenia.si, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni. Objavljena vprašanja in odgovori postanejo sestavni del pozivne dokumentacije.

Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani: www.spiritslovenia.si.

Pozivna dokumentacija

Vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev so navedeni v Pozivni dokumentaciji in v spletni aplikaciji za oddajo vloge, ki bo 1. 10. 2025, ob 12.00 uri objavljena na spletni strani agencije.

  • Javni poziv (PDF)
  • Obrazci od 1 do 4 so vključeni v elektronsko vlogo.
  • Obrazec 5 (Word) – Obrazec 5 je potrebno izpolniti v roku 15 dni po zaključku 10 mesečnega projekta. Informacija o načinu oddaje obrazca bo objavljena naknadno.

Filed Under: aktualni razpisi, aktualno, Uncategorized

April 17, 2025 by BoltezarKros

Prednosti in izzivi mikro podjetij v lokalnem okolju in vloga družabnih omrežij pri tem

                                                                                                                   17.4.2025/ mag. Elena Funa/ SPOT

                                                                                                              

                                                        

  1. Uvod

V zadnjih letih se pomen mikro podjetij v lokalnih skupnostih vse bolj poudarja. Mikro podjetja, ki s svojim delovanjem pogosto temeljijo na osebnem pristopu, edinstveni ponudbi in močni povezanosti z lokalnim okoljem. A čeprav imajo mnoga izjemen potencial, se soočajo tudi z izzivi, ki jih večja podjetja lažje premagajo. V tem članku bomo definirali kaj sploh mikro podjetje je, pogledali prednosti, s katerimi se mikro podjetja ponašajo, izzive, s katerimi se soočajo, ter kako jim lahko uporaba družabnih omrežij pomaga pri rasti in prepoznavnosti. Na koncu bomo dodali konkretne primere uporabe družabnih omrežij za posamezne situacije.

Glede na velikost slovenska zakonodaja podjetja oz. gospodarske družbe deli deli na: mikro, majhne, srednje in velike družbe. Merila za razvrstitev družb so določena v 55. členu Zakona o gospodarskih družbah.

Za razvrščanje so upoštevana naslednja merila, ki se uporabijo na bilančni presečni dan letne bilance stanja:

  • povprečno število delavcev v poslovnem letu,
  • čisti prihodki od prodaje,
  • vrednost aktive, kar pomeni vse premoženje družbe.

Glede na navedena merila poznamo je tako mikro družba oziroma mikro podjetje tiso, ki izpolnjuje (vsaj) dve od naslednjih meril:

  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 evrov,
  • vrednost aktive ne presega 350.000 evrov.

Če nadaljujemo s pogledom na mikro podjetja z vidika lokalnega okolja, imajo gotovo posebno vlogo – pogosto niso le ponudniki izdelkov ali storitev, temveč pomemben del skupnosti. Njihovo delovanje je tesno prepleteno z življenjem kraja, kar ustvarja edinstveno bližino med podjetnikom in stranko. Prav zaradi svoje majhnosti lahko ta podjetja hitro prilagajajo ponudbo, gradijo osebne odnose in delujejo z večjo mero avtentičnosti kot večje korporacije. V sodobnem času pa to lokalno povezanost še dodatno krepi prisotnost na družabnih omrežjih – te platforme podjetjem omogočajo, da svoje vrednote, zgodbe in ustvarjalnost delijo širše in bolj osebno kot kdajkoli prej. Tako mikro podjetje postane ne le fizično, temveč tudi digitalno sidrišče skupnosti.

Po drugi strani pa kljub številnim prednostim delovanje mikro podjetij v lokalnem okolju prinaša tudi kar nekaj izzivov. Največkrat se ti pojavijo prav na točki, kjer se stik s skupnostjo začne zapletati – bodisi zaradi omejenih virov, negotovosti trga ali preprosto zaradi preobremenjenosti posameznika, ki sam nosi težo celega podjetja.

  1. Prednosti mikro podjetij v lokalnem okolju

 

 

 

 

  • Osebni pristop in pristna povezanost s strankami:

Mikro podjetja so pogosto srce lokalnega okolja – prav tista, ki jih srečamo na vogalu, kjer nas pozdravijo po imenu, se spomnijo naših preteklih naročil in nas vprašajo, kako smo. Ena največjih prednosti teh podjetij je prav osebni pristop. Stranke ne pridejo zgolj po izdelek ali storitev, ampak po izkušnjo, ki temelji na zaupanju in pristnem stiku. Ta odnos se zlahka prenese tudi na družabna omrežja, kjer podjetniki lahko nadaljujejo osebni dialog s sledilci – z objavami, ki ne prodajajo, ampak pripovedujejo zgodbo, z odzivanjem na komentarje, deljenjem vsakdanjih trenutkov iz zakulisja in neposrednim nagovorom ljudi.

 

  • Prilagodljivost in hitro odzivanje na spremembe:

Druga pomembna prednost mikro podjetij je njihova prilagodljivost. Ker ni večplastnih struktur odločanja, se lahko hitro odzovejo na spremembe – naj bo to nova želja kupca, aktualni trend ali nepričakovana okoliščina. Ta hitra odzivnost pride do izraza tudi pri uporabi družabnih omrežij, ki omogočajo takojšnje posredovanje informacij. Mikro podjetje lahko v nekaj minutah objavi novico o spremembi delovnega časa, predstavi novo storitev ali kar sproti preveri zanimanje za idejo preko kratke ankete ali vprašanja v zgodbah.

 

  • Avtentičnost in unikatnost ponudbe:

Tisto, kar mikro podjetja še posebej loči od velikih sistemov, je njihova avtentičnost. Pogosto gre za izdelke in storitve, ki nosijo osebno noto – ročno izdelano, lokalno pridelano, povezano s tradicijo ali neko edinstveno zgodbo. In prav zgodbe imajo na družabnih omrežjih največjo moč. Fotografija domačega izdelka, kratek video o postopku nastajanja, zapis o tem, kako se je podjetnik sploh odločil za svojo pot – vse to ustvari vez z občinstvom, ki ne temelji na oglasih, ampak na občutku bližine in resničnosti.

 

  • Krepitev lokalne skupnosti:

Poleg tega mikro podjetja močno prispevajo k življenju lokalne skupnosti. Povezujejo se z drugimi lokalnimi ponudniki, sodelujejo na dogodkih, podpirajo domačo pridelavo in pogosto ustvarjajo prostor za medsebojno pomoč in solidarnost. Družabna omrežja jim pri tem nudijo dodatno platformo za povezovanje – lahko se označujejo med seboj, organizirajo skupne nagradne igre, sodelujejo v kampanjah za promocijo regije ali zgolj širijo vest o dogajanju v kraju. Tako postanejo ne le ponudniki, temveč tudi glasniki lokalnega utripa.

 

  • Neposredno testiranje trga in povratne informacije

Nenazadnje imajo mikro podjetja izjemno priložnost za neposreden stik s trgom. Namesto dragih raziskav se lahko zanašajo na neposredno povratno informacijo – bodisi v živo bodisi preko odziva na družabnih omrežjih. Vsak komentar, vsak lajk ali vprašanje pomaga oblikovati boljšo ponudbo. Občutek, da so tudi kupci soustvarjalci, pa dodatno krepi vez med podjetjem in skupnostjo.

 

Iz napisanega vidimo, da podjetja v lokalnem okolju lahko zasledujejo številne prednosti, ki jih ločujejo od večjih sistemov, seveda pa njihovo delovanje ni brez zapletov. Prav majhnost, ki omogoča fleksibilnost in pristnost, lahko pomeni tudi ranljivost. Vsakodnevni izzivi, omejeni viri ter pritisk nenehne prisotnosti – tako v skupnosti kot na družabnih omrežjih – od podjetnika zahtevajo veliko več kot le dobro idejo in zagnanost. Poglejmo si, s kakšnimi izzivi se mikro podjetja najpogosteje soočajo ter kako lahko tudi tu družabna omrežja odigrajo pomembno, a ne vedno enostavno vlogo.

  1. Izzivi mikro podjetij v lokalnem okolju

 

  • Omejeno število strank:

Lokalni trg je lahko zelo specifičen – pogosto zvest, a tudi majhen. Ko podjetje izčrpa domačo bazo kupcev, se pojavi vprašanje: kam naprej? Tu lahko v ospredje stopijo družabna omrežja kot orodje za razširjanje dosega. Prek zgodb, objav in priporočil zadovoljnjih strank lahko mikro podjetje preseže meje kraja in nagovori tudi ljudi iz širše regije ali celo iz drugih krajev, ki cenijo lokalno, avtentično ponudbo. Seveda pa to ni samoumevno – zahteva čas, ustvarjalnost in razumevanje digitalnega prostora.

 

  • Omejen čas in kader:

Podjetniki so pogosto sami odgovorni za vse – od izdelave ali izvedbe, do administracije, komuniciranja s strankami in še trženja. Družabna omrežja, ki na prvi pogled delujejo kot enostaven kanal za promocijo, lahko hitro postanejo vir pritiska – kaj objaviti, kako ostati dosleden, kdaj najti čas? Brez načrta ali pomoči se objavljanje spremeni v dodatno obveznost, ki prinaša stres namesto olajšanja. V tem kontekstu je izziv v tem, da podjetnik ne izgubi pristnosti pod težo digitalnih pričakovanj, hkrati pa ostaja viden in odziven.

 

  • Finančna nestabilnost:

Mikro podjetja se nemalokrat soočajo z raznimi nihanji poslovanja. Finančna nestabilnost se pogosto pokaže ob sezonskih nihanjih, izrednih dogodkih ali spremembah v kupni moči. Čeprav družabna omrežja ne rešujejo finančnih težav neposredno, omogočajo hitro odzivanje – z objavo posebnih akcij, opozorilom na spremembe ali celo s pozivom k podpori. Mnogokrat prav iskrena objava o težkem obdobju, zapakirana v spoštljiv in človeški ton, ustvari močan občutek skupnosti in pritegne podporo. A tudi tu ni recepta – občutljivost in občutek za pravi trenutek sta ključna.

 

  • Vzpostavljanje zaupanja in prepoznavnosti:

S tovrstnim izzivom se pogosto soočajo bodisi nova podjetje ali pa takšna brez zaledja. V lokalnem okolju se dobro ime gradi počasi, s kakovostjo, doslednostjo in poštenim odnosom. Družabna omrežja tu lahko odigrajo dragoceno vlogo, če jih podjetnik uporablja kot podaljšek svojih vrednot – ne le kot oglasno desko. Ljudje se odzivajo na zgodbe, na obraze, na iskrenost. Tisti, ki znajo v digitalnem okolju ohraniti ton osebne bližine, pogosto hitreje zgradijo zaupanje tudi pri tistih, ki jih še niso osebno spoznali.

 

  • Izziv digitalne pismenosti:

Niso vsi vešči uporabe sodobnih orodij, algoritmov in strategij spletne prisotnosti. Včasih se že vprašanje “kako ustvariti dobro objavo” spremeni v stisko. In čeprav se vse da naučiti, je učenje še ena stvar več v že tako zasedenem urniku. Družabna omrežja so torej lahko čudovito orodje – a le, če so v službi človeka, ne obratno. Podjetje, ki se v tem svetu izgubi ali ga uporablja brez cilja, ne izkoristi njegovega pravega potenciala.

 

  1. Družabna omrežja v praksi: konkretne poti med prednostmi in izzivi mikro podjetij

Družabna omrežja so za mikro podjetje lahko orodje, ki poglablja vezi z lokalno skupnostjo, obenem pa vir pritiska in negotovosti. Njihova uspešna uporaba pogosto pomeni iskanje ravnotežja – med pristnostjo in profesionalnostjo, med prisotnostjo in zasičenostjo. Spodnji primeri pokažejo, kako lahko mikro podjetja konkretno izkoristijo prednosti družabnih omrežij, hkrati pa odgovorijo tudi na nekatere pogoste izzive:

  • Zgodbe iz ozadja – priložnost in ranljivost hkrati:

Deljenje osebnih zgodb gradi zaupanje in občutek bližine. Vendar pa izpostavljanje zasebnosti zahteva mero previdnosti – podjetnik mora znati postaviti mejo, da ne izgubi občutka varnosti. Ključ je v iskrenosti brez pretirane intimnosti.

 

  • Kratki video posnetki iz delavnice ali narave:

Video vsebine so učinkovit način za prenos vzdušja, hkrati pa predstavljajo tehnični izziv za mnoge, ki niso vešči snemanja ali nimajo časa. Preprosta rešitev je redna uporaba telefona in orodij, ki poenostavijo montažo, ter fokus na avtentičnost, ne popolnost.

 

  • Objave, ki vključujejo skupnost:

Postavljanje vprašanj in iskanje mnenj krepi vključenost sledilcev. A podjetnik mora biti pripravljen tudi na tišino – odziva včasih ni, kar lahko vpliva na motivacijo. Pomaga, če podjetje kljub vsemu ohranja konsistentnost in sprejme, da je vsaka objava del daljšega odnosa.

 

  • Komunikacija v času težav:

Družabna omrežja omogočajo, da podjetje hitro obvesti stranke o zapletih (npr. zaprtju, zamudah), a hkrati se podjetnik lahko počuti izpostavljenega, ko mora javno priznati težave. Pomembno je ohraniti spoštljiv ton, vključiti razlago in ponuditi rešitev – to krepi zaupanje, ne zmanjšuje ga.

 

  • Posebne ponudbe za sledilce:

Akcije in popusti preko omrežij ustvarjajo občutek ekskluzivnosti, vendar podjetnik hitro zapade v past nenehnega zniževanja cen. Z dolgoročnejšim načrtom akcij, ki temeljijo na vrednosti izdelka (npr. »lokalno in trajnostno«), se ohranja dobičkonosnost in ugled.

 

  • Sodelovanja z drugimi lokalnimi podjetniki:

Skupne objave širijo doseg in povezujejo ponudnike, kar je velika prednost. A iskanje pravega partnerja zahteva čas in usklajevanje – kar je v majhnih ekipah pogosto težko. Prvi korak je lahko že medsebojna podpora s preprostim »všečkanjem« in deljenjem.

 

  • Izobraževalne objave:

Deljenje znanja (npr. o sestavinah, postopkih, trajnosti) povečuje strokovni ugled, a zahteva natančnost in čas za pripravo. Podjetnik lahko začne z osnovnimi informacijami in jih postopoma nadgrajuje, brez potrebe po popolni vsebini od začetka.

 

  • Načrtovanje objav za preprečevanje izgorelosti:

Pogost izziv mikro podjetij je občutek, da morajo biti ves čas prisotni. Vnaprej pripravljen načrt (npr. 3 objave tedensko) omogoča, da podjetnik ostaja viden, ne da bi bil zasipan. Orodja za avtomatsko objavljanje so lahko velika pomoč.

Ti konkretni primeri kažejo, da družabna omrežja niso čarobna rešitev, temveč priložnost – ki pa zahteva premišljen pristop in zavedanje lastnih meja. Njihova moč ni v popolnosti, temveč v vztrajnosti, iskrenosti in povezovanju.

  1. Zaključek

 

Mikro podjetja so srce lokalnega utripa – ne le zaradi svojih izdelkov ali storitev, temveč zaradi ljudi, ki jih ustvarjajo. Njihova prisotnost bogati skupnost s pristnostjo, bližino in občutkom pripadnosti. Delujejo v okolju, kjer je vsak stik dragocen, vsaka stranka pomembna, vsak uspeh dosežen s trudom in srčnostjo. A to srce bije tudi med izzivi – omejenimi sredstvi, časovnim pritiskom, raznolikimi vlogami, ki jih mora en sam človek pogosto združevati. Prav tu pa lahko družabna omrežja postanejo tiha zaveznica: ne kot orodje za popolnost, temveč kot prostor za povezovanje, iskrenost, podporo in rast.

 

V članku smo raziskali prednosti mikro podjetij, kot so osebni stik, prilagodljivost in lokalna vpetost, pa tudi izzive, kot so omejeni viri, preobremenjenost in iskanje prepoznavnosti. Družabna omrežja lahko te prednosti še okrepijo – z vidnostjo, zgodbami in dialogom – ter hkrati pomagajo omiliti izzive, če jih uporabljamo premišljeno, v skladu z zmožnostmi in občutkom za pristnost.

 

Naj bo to povabilo k večji pozornosti: do lokalnih ustvarjalcev, obrtnikov, ponudnikov storitev. Vsaka všečkana objava, vsak komentar, vsaka delitev ali nakup pomeni veliko več kot le digitalni odtis – je izraz podpore nekomu, ki s srcem gradi nekaj svojega.

 

Mikro podjetja so dokaz, da ni treba biti velik, da pustiš pomemben pečat. Potrebujejo le prostor, kjer lahko dihajo, rastejo in se povezujejo – tako v svoji skupnosti kot v spletnem okolju, ki jim lahko ponudi glas in krila.

Filed Under: članki SPOT, Uncategorized

February 24, 2025 by BoltezarKros

Trajnostni cilji na Krasu in Brkinih: Izzivi in priložnosti

24. 2. 2025/ mag. Elena Funa/ SPOT

  1. Kras in Brkini


Kras in Brkini sta geografsko in kulturno bogati pokrajini v Sloveniji, kjer se prepletata naravna dediščina, kmetijstvo, tradicija ter specifična kraška in brkinska krajina. Zaradi posebnosti območja je doseganje trajnostnih ciljev izredno pomembno tako za ohranjanje narave kot za izboljšanje kakovosti življenja lokalnih prebivalcev.

Podgorski je v svojem članku Kras opisal kot zakraselo planoto, ki je dala ime kraškemu svetu in kraškim pojavom širom sveta. Večji del planote je v jugozahodni Sloveniji, njen manjši del pa v Italiji, kjer ga Italijani imenujejo Carso. Po zahodni meji Krasa, kjer se planota stika s Padsko nižino, poteka izrazita, narodnostna meja med italijanskim prebivalstvom na ravnini ter slovenskim na vzpetem svetu.

 

Planota se dokaj strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodni strani, kjer je stik manj izrazit in zanjo je značilna močna prevlada apnenca s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraški mi oblikami. Najbolj znane kraške jame so Vilenica, Lipiška jama, Divaška jama, Kačna jama, Briškovska jama (Grotta Gigante) v Italiji in v UNESCO seznam svetovne dediščine vpisane Škocjanske jame na jugovzhodnem robu pokrajine. Zaradi površinske sušnosti je Kras požarno najbolj ogrožena slovenska pokrajina.

 

Kras spada med najstarejša poselitvena območja v Sloveniji. Naselja na Krasu so tipično gručasta naselja s prevladujočimi enonadstropnimi kamnitimi hišami, novejša pozidava pa je bolj razpršena in arhitekturno netipična. Najpomembnejša središča na slovenskem Krasu so Sežana, Divača, Komen, Dutovlje, Senožeče in Kostanjevica na Krasu, za najbolj slikovito naselje pa velja Štanjel.

 

Jugovzhodnemu predelu kraške planote se priključijo Brkini. Na jugu menijo na Čičarijo, na vzhodu pa jim je meja dolina reke Pivke ter Snežnik. Na severu je dolina, kjer teče petdeset kilometrov dolga reka Reka. Brkini slovijo predvsem po kmetijstvu in sadjarstvu, s katerim je povezana tudi brkinska sadna cesta. Glavna središča tega hribovitega območja so Divača, Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.

 

  1. Trajnostni cilji Združenih narodov

 

Trajnostni razvojni cilji (SDG) Združenih narodov vključujejo 17 ključnih ciljev, ki jih države in skupnosti po svetu zasledujejo za zagotavljanje bolj trajnostne prihodnosti. Cilji so predstavljeni v Sliki 1.

Slika 1: Trajnostni razvojni cilji  Združenih narodov

Vir: stat.si/Pages/cilji

 

Na Krasu in Brkinih so nekateri od teh ciljev še posebej pomembni zaradi značilnosti pokrajine, kot so ohranjanje naravnih virov, trajnostno kmetijstvo, zaščita biotske raznovrstnosti ter spodbujanje trajnostnega turizma.

 

  1. Naravna dediščina in ohranjanje okolja

 

Kraška pokrajina s svojimi značilnimi kraškimi pojavi, kot so jame, brezna in vrtače, ter Brkini z bujno vegetacijo, so naravno bogastvo, ki potrebuje skrbno varstvo. Kraški pojavi so občutljivi na podnebne spremembe in človeške posege, zato je ohranjanje teh območij ključno. Trajnostno upravljanje voda in zaščita biotske raznovrstnosti sta izredno pomembna, saj to področje zaznamuje tudi bogata flora in favna.

Na Krasu so še posebej pomembni cilji, ki se nanašajo na čisto pitno vodo in sanitarno ureditev, saj je kraška podtalnica občutljiva na onesnaževanje. Ohranjanje naravnega ravnovesja je zato osrednja skrb v prizadevanjih za trajnostni razvoj območja.

Ravbar je v svoji raziskavi že leta 2010 opozorila, da ogromni in številni kraški izviri predstavljajo na prvi pogled res neizčrpen vir kakovostne pitne vode, ki pa lahko zaradi premajhne skrbi za ohranjanje naravnega in ekološkega ravnotežja ter malomarnega upravljanja kmalu postanejo neuporabni. Zato je nujno potrebno, da ima država izdelano strategijo vodooskrbe.

Država je voodooskrbo na tem območju tekom let reševala predvsem lokalno. Novembra 2024 pa so istrski in kraški župani podprli enega največjih projektov vodooskrbe v zgodovini Slovenije. Sprejeli so namreč osnutek investicijskega projekta vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa, največjega projekta na področju vodooskrbe v zgodovini Slovenije in največjega skupnega infrastrukturnega projekta primorskih občin. Projekt naj bi bil zaključen v petih letih.

Največji delež sredstev za izvedbo projekta Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa si bodo  primorske občine zagotovile s koriščenjem nepovratnih sredstev v programu kohezijske politike za obdobje 2021–2027, tudi same pa bodo v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov.

 

  1. Trajnostno kmetijstvo in lokalna pridelava

 

Kmetijstvo na Krasu in v Brkinih je tesno povezano z naravnimi danostmi. Zaradi kraškega kamnitega terena je kmetijska obdelava zahtevnejša, vendar lokalni prebivalci že stoletja gojijo določene vrste poljščin, kot so trte za vino teran, ter druge kulturne rastline, ki so prilagojene tem razmeram. Prav tako je Brkinski del znan po sadjarstvu, predvsem po pridelavi sliv in jabolk, iz katerih pridobivajo domače proizvode, kot so jabolčnik in žganje. Od živali predvsem govedoreja (kraška Sivka) in ovčereja.

Občine na območju Krasa in Brkinov so med drugimi ukrepi leta 2017 začele postopke za pridobitev certifikata Zelene sheme slovenskega turizma, v letu 2022 pa kot enotno območje Krasa in Brkinov prejele zlati znak, kar je še ena izmed zavez za ohranjanje zdravega življenjskega okolja.

Na območju Kraške planote prevladujejo trajni travniki, pašniki, zaraščene površine in gozd. Obdelovalnih površin je bistveno manj, omejitve predvsem zaradi kamnitega površja ter erozije tal. Pojavljajo se številne bolezni in škodljive žuželke, vedno večja je tudi požarna ogroženost, saj na tem območju pogori največja površina gozdov v Sloveniji.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2023 izdalo priročnik za kmete v katerem s opisuje cilje Operacije suhih kraških travnikov in pašnikov v katerem so razložene intervencije Kmetijsko- okoljska- podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina iz Strateškega načrta 2023–2027. V priročniku je podrobno opisano katerim vrstam habitatov je operacija namenjena, kakšne so zahteve za izvajanje ( načrt košnj/pašnje, kombinacije košnje in pašnje, kolikokrat letno lahko se lahko pase živino na posameznih površinah, ostale omejitve pri košnji /pašnji, plačila glede pravilno izvedene operacije na traviščih).

To so pomembni ukrepi saj trajnostno kmetijstvo spodbuja varovanje tal, ohranjanje za kraško pokrajino značilnih kultur, zmanjševanje uporabe pesticidov in usmerjanje v ekološko pridelavo, kar so pomembni cilji za ohranjanje kakovosti tal in zdravja ljudi. Hkrati pa ima to pozitiven vpliv na lokalno ekonomijo, saj se povpraševanje po ekološko pridelani hrani povečuje.

 

  1. Turizem in trajnostne prakse

 

Območje Krasa in Brkinov postaja je priljubljena turistična destinacija. Med glavne priljubljene točke tega območja prištevamo, kraške jame, Kobilarno lipica, kraške arhitekture med katerimi je gotovo Štanjel eno najzanimivejših naselij. Pršut in teran dajejo Krasu kulinarični doprinos, veliko je tematskih in vinskih poti, v zadnjih letih tudi prireditev, ki so odraz destinacije, npr. Martinovanje na Krasu.

Z vstopom v zeleno shemo pa se povečuje tudi ozaveščanje na področju trajnosti saj se število ponudnikov, ki ima vsaj enega od trajnostnih znakov povečuje. Trajnostni turizem je ključnega pomena za prihodnost regije, saj lahko nerazvit turizem povzroči prekomerno obremenitev okolja. Lokalni deležniki in oblasti se vse bolj zavedajo pomena upravljanja turističnih tokov ter razvoja tistih oblik turizma, ki temeljijo na naravnih in kulturnih posebnostih. Odlični so primeri trajnostnih praks, kjer obiskovalci spoznavajo lokalno kulturo, naravo in gastronomsko dediščino. Tako se zmanjšuje obremenitev klasičnih turističnih destinacij, hkrati pa se krepi lokalna ekonomija.

 

  1. Izobraževanje in ozaveščanje

 

Ključna sestavina trajnostnega razvoja je tudi izobraževanje in ozaveščanje lokalnega prebivalstva, turistov in obiskovalcev o pomenu ohranjanja naravnih virov in trajnostnega ravnanja z okoljem. Organizacija izobraževalnih delavnic, ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in vključevanje mladih v projekte varovanja okolja so le nekateri izmed načinov, kako lahko lokalna skupnost aktivno prispeva k trajnostnim ciljem.

 

  1. Sodelovanje lokalnih skupnosti

 

Za uspešno doseganje trajnostnih ciljev na Krasu in v Brkinih je ključno sodelovanje med lokalnimi prebivalci, občinskimi oblastmi, nevladnimi organizacijami in turističnimi operaterji. Skupaj lahko vzpostavijo celovite strategije za razvoj, ki bodo vključevale tako zaščito narave kot izboljšanje življenjskih pogojev lokalnih prebivalcev.

Lokalna pobuda za vključevanje ekoloških praks v kmetijstvo in turizem ter projekti, usmerjeni v varstvo naravnega okolja in spodbujanje trajnostne mobilnosti, že potekajo v sodelovanju z občinami in državnimi organi. Skupno delovanje na tem področju pa bo doprineslo izboljšanje pogojev in zanimanje za Kras in Brkine.

 

  1. Zaključek

 

Edinstveno, tako lokacijsko kot geografsko področje glede na odvijanje situacije lokalno in v svetu  vodijo do tega, da trajnostni razvoj na Krasu in Brkinih ni le potreba, ampak tudi priložnost za dolgoročno ohranitev te edinstvene pokrajine.

S pravilnim upravljanjem naravnih virov, predvsem z učinkovitim upravljanjem vodnih virov in razvojem trajnostnega kmetijstva se vidijo trendi k izboljševanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Ozaveščanje o trajnostnem turizmu in s krepitvijo lokalnega gospodarstva, pa lahko dosežemo cilje, ki bodo koristili tako lokalni skupnosti kot širšemu okolju. Akcije, ki jih izvajajo tako lokalna skupnost kot posamezniki na Krasu in Brkinih imata visok potencial postati model trajnostnega razvoja, kjer se prepletata tradicija in sodobna skrb za naravo.

 

  1. Literatura in viri
  • Brkini imajo naravne danosti, ni ga umetno narejenega parka, Najdeno 15. februarja 2025 na spletnem naslovu: https://www.lepote-slovenije.si/brkini/
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2023., Suhi kraški travniki in pašniki. Priročnik za kmete.
  • Podgorski, b.l., najdeno 30. januarja 2025 na spletnem naslovu: https://www.academia.edu/37585344/Kras_kot_mati%C4%8Dna_pokrajina_na_jugozahodu_
  • Slovenije_ter_kras_kot_naselbinsko_ime_in_zna%C4%8Dilno_povr%C5%A1je_s_kra%C5%A1kimi_pojavi
  • Ravbar, N. 2010, Lokalna vodooskrba na krasu. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Razgledi Delo 34, 223-233.
  • 2024. Naložba vredna 117 milijonov evrov: Istrski in kraški župani podprli največji projekt vodooskrbe v zgodovini Slovenije. Najdeno 10.2.2025 na spletnem naslovu: NALOŽBA VREDNA 117 MILIJONOV EVROV: Istrski in kraški župani podprli največji projekt vodooskrbe v zgodovini Slovenije (FOTO)
  • Statistični urad RS, januar 2025
  • Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Krasa in Brkinov. 2023. Za programsko obdobje do 2027 (osnutek za javno obravnavo).
  • 12 predlogov za raziskovanje Krasa in Brkinov. Najdeno 10.2.2025 na spletnem naslovu: https://www.visitkras.info/nacrtuj-obisk/za-lepsi-dan/12-predlogov-za-raziskovanje-krasa-in-brkinov

Filed Under: članki SPOT, Uncategorized

November 26, 2024 by BoltezarKros

Razpis za prosto delovno mesto – VODJA PROJEKTOV v razvoju (M/Ž)

Ambiciozna, dinamična in razvojno naravnana organizacija Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o. (v nadaljevanju ORA)

vabi k prijavi na razpis za delovno mesto VODJA PROJEKTOV v razvoju (M / Ž)

Opis vaših nalog:

  • pripravljanje in izvajanje projektov, ki se pretežno izvajajo s pomočjo EU sredstev in drugih finančnih mehanizmov,
  • vodenje, organiziranje, usklajevanje in spremljanje poteka dela na projektih s projektnimi partnerji,
  • zbiranje idej za izvedbo projektov, sodelovanje pri pripravi projektov, načrtov in programov,
  • priprava promocijskega gradiva, s katerim se predstavlja projekte in aktivnosti,
  • spremljanje domačih in tujih javnih razpisov, natečajev ter javnih naročil,
  • pridobivanje partnerjev v projektih in zunanjih izvajalcev projekta,
  • priprava poročil o izvajanju projektov na platformah kot npr.: Interreg, EMA,
  • izdelava investicijske dokumentacije (DIIP, IP) analiz stroškov in koristi – CBA, poslovnih načrtov,
  • organizacija sestankov in poslovnih dogodkov,
  • priprava in usklajevanje pogodb, pogajanja,
  • pripravljanje podatkov in analiz za potrebe projektov.

Pogoji za zaposlitev:

  • najmanj diploma prve bolonjske stopnje (UN ali VS) ekonomske ali druge družboslovne smeri,
  • najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju vodenja projektov (pri enem delodajalcu),
  • aktivno znanje slovenskega, angleškega in italijanskega jezika,
  • dobro razvite upravljavske, organizacijske in komunikacijske veščine, govorno in pisno izražanje,
  • računalniška pismenost in poznavanje programov v okolju MS Windows, MS Office in Google,
  • poznavanje zakonodaje in postopkov s področja javnih razpisov, natečajev in javnih naročil,
  • veljaven vozniški izpit B kategorije,
  • strokovnost, usmerjenost v rezultate, sposobnost ustvarjanja dobrih medsebojnih odnosov, strast in veselje do dela.

Nudimo:

  • zaposlitev do 31. 3. 2026 s poskusno dobo 6 mesecev, možnost dolgoročne zaposlitve,
  • zaposlitev za poln delovni čas z delom na trenutno že aktivnem/ih projektu/ih,
  • delo na sedežu družbe, prepleteno s terenskim delom in službenimi potmi tudi v tujino,
  • vlaganje v vaše izobraževanje in osebnosti razvoj,
  • delo v kreativnem in zagnanem kolektivu, ki med temeljnimi vrednotami izpostavljamo odprtost, kreativnost in inovativnost, povezovanje, transparentnost in zanesljivost,
  • zaposlitev v organizaciji, ki proaktivno soustvarja prostor območja Krasa in Brkinov s številnimi priložnostmi in potencialom razvoja ter vplivom na kakovost bivanja na tem območju.

Pričakujemo:

  • motivacijsko pismo,
  • življenjepis kandidata z dokazili,
  • seznam referenc in priporočil.

Če si proaktivna in razvojno usmerjena oseba, ki želi rasti z rastjo okolja, se nam čimprej javi na naslov Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o., Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v zaprti ovojnici brez oznake pošiljatelja, z navedbo “Ne odpiraj – Prijava na razpis za delovno mesto”) ali na elektronski naslov: elena.funa@ora.si. Razpis je odprt do 19. 12. 2024. Vabljenje na razgovor bo potekalo sprotno, še pred zaključkom razpisa, zato ne odlašaj. Izkoristi priložnost in se prijavi.

Filed Under: aktualno, Uncategorized

September 9, 2024 by BoltezarKros

PONI Obalno-kraška 3. razpis – Od ideje do podjetniške uresničitve v 4 mesecih

Regionalni razvojni center Koper vabi ambiciozne posameznike, ki imajo podjetniško idejo, k sodelovanju v projektu PONI Obalno-kraška. Projekt omogoča brezplačno štirimesečno podjetniško usposabljanje z mentorji in zunanjimi strokovnjaki. Cilj? Ustanovitev novih podjetij.

Ciljne skupine so potencialni podjetniki (osebe s podjetniškimi idejami) ne glede na starost, spol in izobrazbo. Pogoj je, da izkazujejo namen in interes za podjetništvo, imajo pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

Predstavitev razpisa bo potekala v torek, 17. 9. 2024, ob 11.00 preko spletne aplikacije Zoom. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na elektronsko pošto tina.matekovic@rrc-kp.si. Povezavo do predstavitve boste prejeli najkasneje 2 dni pred izvedbo predstavitve.

Prijave na 3. razpis PONI so odprte do 4. 10. 2024. Ne zamudite priložnosti, da stopite na pot podjetništva!

Filed Under: aktualno, Uncategorized

  • Page 1
  • Page 2
  • Page 3
  • Interim pages omitted …
  • Page 5
  • Go to Next Page »

Primary Sidebar

Footer

Naslov

ora-logo-3

Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o.

Partizanska cesta 4
6210 Sežana

Kontakt

tel: (05) 7344 362

mob: 041/686-102

E-pošta: info [afna] ora.si

Uradne ure

Ponedeljek, sreda in petek: 8.00 – 12.00 oz. po predhodnem dogovoru

SPOT svetovanje
gsm: 051 424 532

Zemljevid/Lokacija

zemljevid-izsek-1

E novice

Kliknite tu in izpolnite obrazec za prejemanje E novic (Moj spletni priročnik)

Politika varstva osebnih podatkov

Copyright © 2026 · Kickstart Pro on Genesis Framework · WordPress · Log in