S POVEZOVANJEM IZOBRAŽEVANJ DO DVIGA KAKOVOSTI PRIDELKOV IN KREPITVE TRAJNOSTNEGA PODJETNIŠTVA NA PODEŽELJU (KAKOVOST & PODJETNIŠTVO)
Operacija (projekt) KAKOVOST & PODJETNIŠTVO je bila s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izbrana in potrjena za sofinanciranje iz »Podukrepa 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«, v skupni višini 40.405,63 EUR.
V operaciji sodelujejo poleg prijavitelja, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica še trije partnerji in sicer:
- Območna razvojna agencije (ORA) Krasa in Brkinov,
- Kmetijska zadruga Vinakras Sežana, proizvodnja in predelava, zadruga z omejeno odgovornostjo ter
- Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa.
Povzetek:
Operacija je namenjena spodbujanju podeželskega prebivalstva h kakovostnejši pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih pridelkov, sonaravnem kmetijstvu in razvoju novih izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k spodbujanju novih inovativnih poslovnih idej.
Operacijo se bo izvajalo na celotnem območju Las Krasa in Brkinov, razpršeno po različnih naseljih. Operacija je namenjena lokalnemu prebivalstvu vseh štirih kraških občin, ki je zainteresirano za pristop k razvoju podeželja, varovanju naravne in kulturne dediščine in razvoju družbeno odgovornega podjetništva. Končni uporabniki so pridelovalci, potencialni podjetniki, mladi, brezposelne osebe, starejši in ostala zainteresirana javnost.
Z operacijo želimo poleg spodbujanja lokalnega prebivalstva k pridelavi in predelavi kakovostnih izdelkov spodbujati tudi k razvijanju naprednih poslovnih idej na celotnem območju. V ta namen bodo izvedena podjetniška svetovanja in delavnice, s katerimi bomo nudili strokovno pomoč zainteresiranemu prebivalstvu ter s tem pripomogli k razvoju poslovnih idej na podeželju. Organiziran bo ogled dobre prakse v tujini, s katerim želimo lokalnemu prebivalstvu omogočiti prenos znanj in izkušenj za namene proizvodnje, trženja, promocije, podjetništva in pozicioniranja izdelkov na trgu doma in v tujini.
V zadnjem desetletju smo priča praznjenju podeželskega prostora, opuščanju kmetijske pridelave ter zaraščanju rodovitnih kmetijskih površin. Mladi se odseljujejo v urbano okolje in si zaposlitev iščejo izven kmetijstva. Vse našteto pa podeželju prinaša probleme, ki se kažejo v obliki negativnega demografskega trenda, visoke brezposelnosti zlasti med mladimi, pomanjkanju delovnih mest, osnovnih storitev, nizki podjetniški aktivnosti na podeželju, večji revščini in socialni izključenosti ter potrebi po ohranjanju identitete krajine ter varstvu okolja in ohranjanju naravnih virov.
Za ohranjanje vitalnega podeželja je potrebno spodbujati kmetijske in podjetniške dejavnosti, ki bodo prispevale k aktivaciji in razvoju endogenih potencialov lokalnega okolja. Le s takim načinom bomo prispevali k povečevanju dodane vrednosti, ohranjanju obstoječih/ustvarjanju novih (zelenih) delovnih mest na podeželju in aktiviranju človeškega kapitala v obliki usposobljenih in ustvarjalnih mladih prebivalcev podeželja, ki bodo doprinesli k uravnoteženemu družbeno – ekonomskemu razvoju na podeželju.
Cilji operacije:
Dolgoročni cilj operacije zasleduje skladnost s Programom razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Aktivnosti operacije so usmerjene k prenosu znanja, povezovanju in ustvarjanju inovacij, ki so postavljene tudi v središče PRP 2014–2020 inovacijskega partnerstva – povezovanje kmetov, svetovalcev, izobraževalnih institucij, drugih razvojnih organizacij za neposreden prenos znanja v prakso.
Nadalje so cilji operacije sledeči:
- dvig kakovosti proizvodov in storitev, dodane vrednosti pridelkom in izdelkom ter spodbuditev k njihovi uporabi;
- razviti nov inovativni produkt iz lokalnega, domačega pridelka (jabolk) – jabolčna penina;
- spodbujati socialno vključenost, zmanjšati revščino in prispevati k gospodarskemu razvoju podeželskega območja;
- prispevati k povečanju tržne usmerjenosti ter horizontalne in vertikalne povezanosti;
- spodbujati k predelavi, razvoju in trženju kmetijskih proizvodov.
Dolgoročni cilj operacije je pospešiti ponudbo in povpraševanje po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno in na trajnostni način ter s tem izboljšati oskrbo prebivalstva z lokalno trajnostno pridelano hrano.
Glavne dejavnosti za doseganje ciljev:
Operacija je usmerjena v izvedbo izobraževalnih delavnic in praktičnih prikazov ter ocenjevanj lokalnih pridelkov in izdelkov, kar bo imelo pozitivne učinke na dvig kakovosti in dodane vrednosti nekaterih ključnih in značilnih kmetijskih pridelkov in izdelkov (suhomesnati izdelki, sokovi, sirupi).
Z izobraževanji o ekološki pridelavi zelenjave, sadja in grozdja se bo povečala pridelava kakovostnejših pridelkov, kar bo imelo vpliv tudi na izboljšanje kakovosti življenja. S pridelavo ekološko pridelane hrane se poveča uporaba bolj zdrave hrane, kar vpliva na zdravo okolje in zdrav način življenja. V ekološkem načinu pridelave hrane ne uporabljamo lahko topnih mineralnih gnojil, zato pa skrbno ravnamo z gnojili, ki nastanejo na kmetiji (kompostiranje), izvajamo zeleno gnojenje, mulčenje, kolobarjenje in skrbno obdelujemo tla. Ne uporabljamo kemičnih pesticidov, zato pa spodbujamo zdravje tal, rastišču ustrezno izbiramo vrste, sadimo odpornejše sorte, uporabljamo naravne učinkovine. V ospredju je obdelovanje v skladu z naravnimi zakonitostmi, kar pomeni, da poskuša z ohranjanjem kolikor mogoče zaprtih energijskih in hranilnih krogotokov čim manj okrniti naravno ravnotežje.
Predvidena je izvedba izobraževanj za ozaveščanje o naravi prijazni pridelavi in razvoj inovativnega pilotnega izdelka z nazivom »Jabolčna penina«, s katerim bomo vzpodbudili večjo uporabo lokalno pridelanih jabolk in prikazali možnost razširitve obstoječih produktov iz sadja. S povečanim povpraševanjem po jabolkih, se bo povečala tudi obnova sadovnjakov.
Operacija bo z izvajanjem svetovanj mladim, brezposelnim in potencialnim podjetnikom na podeželju vplivala tudi na krepitev inovativnih potencialov območja, na krepitev socialnega podjetniškega zavedanja ter dvig nivoja podjetniških znanj in promocije podjetniške kulture na podeželju.
V izobraževanja se bodo lahko vključevali vsi zainteresirani na obravnavanem območju, tako mladi, starejši, ženske, invalidi…
Pričakovani rezultati aktivnosti:
– izvedeno ocenjevanje suhomesnatih izdelkov;
– izvedeno ocenjevanje sokov in sirupov;
– izvedena predavanja za področje ekološke pridelave zelenjave, sadja in grozdja;
– izvedena delavnica oz. prikaz rezi sadnega drevja za področje sadjarstva;
– izvedena delavnica za področje pridelave novega produkta – jabolčne penine;
– izdelana bodo tehnološka navodila za izdelavo jabolčne penine ter smernice za izdelavo;
– nabava avdio – video opreme za namene izobraževanja, predavanj in delavnic ter promocije;
– izvedeni delavnici za področje vinarstva in dva ogleda dobre prakse v Sloveniji;
– organiziran ogled dobre prakse v tujini;
– izvedba podjetniških svetovanj in delavnic.
Udeleženci izobraževanj bodo prišli do novih spoznanj pri pridelavi ekološko pridelane hrane in pri trženju inovativnega produkta. S pridelavo novega produkta bodo lahko zainteresirani pridelovalci jabolk pričeli s pridelavo le-tega, s povečano dodano vrednostjo pa do boljših ekonomskih rezultatov na kmetijah. S povečanim povpraševanjem po novem produktu se bo morda povečalo tudi zanimanje mladih za večje obnove sadovnjakov. Z ekološkim načinom kmetovanja bo dosežena višja kakovost pridelkov in skrb za ohranjanje okolja in naravnih virov bo večja. Z izobraževanjem mladih na področju vinarstva bo dosežena večja ozaveščenost kulture pitja vina. Ocenjevanja izdelkov in delavnice pripomorejo k dvigu kakovosti le-teh in posledično k boljšemu trženju.
Na področju podjetništva bodo izvedena svetovanja in delavnice pripomogle, da bodo udeleženci usmerjeni k trajnostnemu podjetništvu s širšim družbenim učinkom. Z aktivnostjo kot so delavnice želimo že v osnovni šoli začeti s spodbujanem podjetništva na podeželju ter širiti podjetništvo med mladimi. Pomembno je, da že mladi prepoznajo možnosti vira zaslužka, ki jim ga prinaša domače podeželje. Na ta način bomo poskrbeli za razvoj podeželja ter ohranjanje poseljenosti na podeželju. Prebivalci podeželja, obravnavani kot potencialni podjetniki, bodo ozaveščeni o možnostih zagona dejavnosti na podeželju, finančnih spodbudah za sam zagon dejavnosti na podeželju ter spodbujeni k trženju novih proizvodov.
Podatki o financiranju:
1.) Povezava na spletno stran Evropske komisije (https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl)
2.)
(za povezavo na PRP 2014-2020 kliknite na sličico/logotip)
PRIBLIŽAJMO UNESCOVA BIOSFERNA OBMOČJA PREBIVALCEM (MaB)
Vodilni partner: LAS Dolina Soče
Sodelujoči LASi: LAS Dolina Soče, LAS Krasa in Brkinov, LAS Med Snežnikom in Nanosom, LAS Gorenjska košarica, LAS Posavje ter LAS Obsotelje in Kozjansko
Projektni partnerji na območju LAS Krasa in Brkinov: Park Škocjanske jame, Slovenija
Trajanje operacije: 1. 10. 2018 do 30. 9. 2020
Celotna vrednost operacije LAS Krasa in Brkinov: 32.342,79 EUR
Celotna vrednost operacije LAS Krasa in Brkinov brez DDV: 30.007,42 EUR
Upravičeni stroški operacije: 30.007,42 EUR
Stopnja sofinanciranja: 85 %
Odobrena vrednost sofinanciranja: 25.506,30 EUR
Operacija je bila s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev z dne 03. 08. 2018.
Povzetek operacije:
Projekt sodelovanja bo povezal vsa tri biosferna območja Slovenije (BO Kras in porečje Reke, BO Kozjansko in Obsotelje ter BO Julijske Alpe) ter prispeval k povečanju njihove prepoznavnosti in izkoristil potenciale, ki jih Unescovo imenovanje prinaša območju. V okviru operacije bodo izvedene številne skupne aktivnosti (ozaveščanje, promocija, izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov posvečenih dnevu BO Slovenije, snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije, skupna izobraževalna zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije) ter specifične aktivnosti po LASih.
Na področju BO Krasa in porečje Reke bodo organizirane strokovne delavnice in ekskurzije za prebivalce BO, organizirane delavnice in svetovanja za podjetne posameznike z namenom trženja naravne in kulturne dediščine na območju BO ter promocija območja tudi širše.
»Man and the Biosphere Programme« (MaB), program Človek in Biosfera, je medvladni raziskovalni program UNESCA (organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ang. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation), ki poteka že od leta 1971. Njegov cilj je vzpostaviti ravnovesje odnosa med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni.
Biosferna območja (BO) imajo naslednje funkcije:
- ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
- spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
- logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.
Unesco vsakih 10 let preverja status biosfernega parka in pri tem primerja izvedene aktivnosti in dosežene rezultate. Posebnost biosfernih območij je v tem, da vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja. Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, ne nazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost. Svetovna mreža biosfernih območij danes vključuje 669 biosfernih območij v 120 državah, vključujoč 20 čezmejnih biosfernih območij.
Na območju Slovenije obstajajo 3 biosferna območja:
Biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno leta 2003, z njim pa upravlja Triglavski narodni park. BO Julijske Alpe leži na severozahodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Razdeljeno je na osrednje, robno in vplivno območje. Meje biosfernega območja so uradno opredeljene z administrativnimi mejami 10 občin, vključenih v biosferno območje in sicer: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednji in robni del biosfernega območja predstavlja zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP), ki poleg visokogorskega območja vključuje tudi nekaj pomembnejših turističnih destinacij oziroma krajev, kot so Bohinj, Pokljuka, Planica, Trenta in Log pod Mangartom. Z vidika turistične destinacije Julijske Alpe je nujno obravnavati biosferno območje Julijske Alpe kot celoto. Osrednje varovano območje namreč predstavlja glavno privlačnost Julijskih Alp, po drugi strani pa je to hkrati tudi najbolj dragoceno in občutljivo območje z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine. S ciljem zagotavljanja uravnoteženega in trajnostnega razvoja biosfernega območja Julijske Alpe je zato pomembno vključevanje tudi območij, ki so izven zavarovanega območja TNP. Celotno biosferno območje Julijske Alpe meri 195.723 ha.
Biosferno območje Kras in porečje Reke, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004. Po razmejitvah pokriva z osrednjim območjem zavarovano območje Parka Škocjanske jame, z vplivnim območjem pa tudi vplivno območje Parka Škocjanske jame, tranzicijsko območje pa obsega območje občine Divača. Celotno območje obsega 59.780 ha in se nahaja v petih občinah: Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Divača, Pivka in Postojna. V ožjem zavarovanem območju, ki obsega 403 ha, se izvaja varstvo biološke pestrosti, naravne in kulturne dediščine, monitoringa in raziskav, ki imajo kar se da majhen vpliv na občutljive ekosisteme. Dejavnosti upravljavca v vplivnem območju, ki pokriva 45.000 ha, so v povezavi z nalogami ožjega zavarovanega območje in v skladu z dobro ekološko prakso. V tranzicijskem območju, s površino 14.377 ha, se dejavnosti navezujejo na izobraževanje in ozaveščanje ter spodbujanje trajnostnih praks v turizmu in drugih dejavnostih. Poleg omenjenih so v biosfernem območju dejavnosti vezane na kmetijstvo, gozdarstvo, bivanjska naselja in drugo rabo, kjer lokalne skupnosti, upravljavske agencije, znanstveniki in nevladne organizacije ter drugi deležniki, v skladu z naravovarstvenimi, kulturnimi, družbenimi in ekonomskimi interesi, delujejo skupaj, da smotrno upravljajo in trajnostno razvijajo naravne vire območja.
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, upravlja Kozjanski park. BO Kozjansko in Obsotelje se nahaja med Savo, Savinjo in Sotlo in obsega površino 94,81 ha. V osrednjem območju se nahaja celotno zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka, skoraj polovica osrednjega in robnega območja pripada območjem Natura 2000. Območje zajema enajst občin. Največji delež ozemlja osrednjega in robnega dela biosfernega območja imajo občine Bistrica ob Sotli, Dobje in Kozje, sledijo Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče.
Cilji operacije:
- približati biosferna območja prebivalcem in širši javnosti,
- povezati vsa biosferna območja v Sloveniji,
- izkoriščati potenciale biosfernih območij za namene ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter izboljševanja dohodkovnega položaja lokalnih prebivalcev,
- komunikacija in prenos dobrih praks ter znanj med biosfernimi območji,
- povezati ponudnike s skupnim nastopom na trgu ter predstavitev biosfernih območij Slovenije za boljšo prepoznavnost,
- ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu in varovanju biosfernih območij Slovenije.
Glavne dejavnosti za doseganje ciljev:
- vodenje in koordinacija projekta,
- organizacija in izvedba strokovnih ekskurzij v BO Slovenije ter prenos znanja med območij,
- oblikovanje in tisk izobraževalne zgibanke s predstavitvijo BO Slovenije,
- organizacija in izvedba lokalne prireditve posvečene dnevu BO Slovenije,
- izdelava promocijskega materiala (nakup majic ter tisk),
- snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije,
- izvedba izobraževalnih delavnic.
Pričakovani rezultati aktivnosti:
- izvedene strokovne ekskurzije v BO Slovenije ter prenos znanja in izkušenj,
- izvedene izobraževalne delavnice za deležnike v BO,
- izvedena podjetniška svetovanja in usposabljanja,
- vzpostavljen sistem organiziranja dnevov biosfernega območja z izborom in imenovanjem ambasadorjev BO,
- izvedeno usposabljanje gostitelj interpretator s pridobljeno licenco,
- oblikovana in natisnjena zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije ter prilagoditev »LAHKO BRANJE« za ranljive ciljne skupine,
- izvedena lokalna prireditev posvečena DNEVU BO SLOVENIJE z vključitvijo deležnikov in ponudnikov iz vseh 3 BO Slovenije,
- izvedene komunikacijske in promocijske aktivnosti ter izdelan promocijski material,
- posneta in predvajana oddaja na nacionalni in lokalni TV na temo perspektivne in inovativne ideje v BO Slovenije,
- izvedene skupne izobraževalne delavnice na temo Vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije.
Koristi za območje:
- s komunikacijo in promocijo bo območje prepoznalo in začelo izkoriščati prednosti in potenciale, ki jih prinaša Unescovo imenovanje predvsem v smislu promocije in prepoznavnosti;
- območje LAS med Snežnikom in Nanosom ter LAS Krasa in Brkinov bo dobilo izhodišča za skupno promocijo zaščitenega območja – izdelava celovite komunikacijske strategije, v delavnicah pa bomo spodbujali povezovanje, trženje in skupen nastop ponudnikov na trgu;
- podjetniške delavnice ter individualna svetovanja bodo namenjena za izboljšanje dohodkovnega položaja in spodbujanje podjetnikov k novim pristopom trženja na BO Krasa in porečje Reke;
- izbor ambasadorja bo pripomogel k večjemu ozaveščanju prebivalcev BO glede ohranjanja okolja in pomena Biosfernega območja;
- izvedena usposabljanja za gostitelj interpretator bodo omogočala promocijo, razpoznavnost in pravilno interpretacijo BO Krasa in porečja Reke;
- izvedene delavnice za lokalne prebivalce bodo omogočale prepoznavnost dodane vrednosti lokalnega okolja z vidika BO;
- s konkretnim povezovanjem območja kot turistične destinacije in sodelovanjem z drugimi BO Slovenije se vzpostavljajo tudi pogoji za skupno in trajnostno upravljanje naravne in kulturne dediščine;
- preko delavnic, predavanj in promocije se bo krepila ozaveščenost lokalnega prebivalstva o ohranjanju naravne in kulturne dediščine.
Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:
www.program-podezelja.si
https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl
