ORA

Socialno podjetništvo

KAJ JE SOCIALNO PODJETNIŠTVO?

Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Za socialno podjetništvo je značilno, da so motivi poslovanja v razreševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov družbe na inovativen način. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Tako kot klasična podjetja tudi socialna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Socialno podjetništvo je povezovalno, saj spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, ter na ta način krepi solidarnost v družbi saj ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb ter opravlja družbeno koristne dejavnosti.

Socialna podjetja se od komercialnih podjetij ločijo po več značilnostih. Ne stremijo (samo) k ekonomskim koristim, temveč tudi in predvsem k izboljšanju družbenih in okoljskih pogojev. Prav zato imajo socialna podjetja poseben pomen za družbo in okolje ter za prihodnost vseh nas. Njihov doprinos je pomemben predvsem na lokalni ravni, saj se osredotočajo na izzive v lokalnih skupnostih, ki jim komercialna podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti, in skrbijo za lokalno samooskrbo in lokalno prebivalstvo.

Socialno‐podjetniške iniciative nastajajo v neprofitnem, zasebnem in javnem sektorju ali pa v kombinaciji le‐teh. Pomembno se je zavedati, da razvoj socialnega podjetništva ni odvisen samo od spodbud, temveč je v veliki meri odvisen tudi od sodelovanja institucij, ki delujejo na področju socialnega podjetništva.

PRAVNI VIDIKI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

Pravni okvir za delovanje socialnih podjetij je v Sloveniji opredeljen v Zakonu o socialnem podjetništvu (ZSocP), katerega je Slovenija sprejela v marcu 2011 in je začel veljati s 1. januarjem 2012.

Zakon o socialnem podjetništvu opredeljuje socialno podjetništvo kot »trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov«.

V letu 2018 je stopil v veljavo  Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o  socialnem podjetništvu (ZSocP – A). Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

Prvotni Zakon je določal dejavnosti katere se lahko opravljajo v okviru socialnega podjetništva, kar je sedaj odpravljeno in pomeni, da se socialno podjetništvo lahko opravlja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Ravno tako so se podjetja prvotno delili na dva tipa podjetij, in sicer tip A in tip B, kar je sedaj tudi odpravljeno.

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STATUSA SOCIALNEGA PODJETJA

Postopek za pridobitev statusa socialnega podjetja je opredeljen v ZSocP in ZSocP‐A. 
Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, npr. društvo, zavod, ustanova, zadruga, evropska zadruga, zaposlitveni center, invalidsko podjetje, gospodarska družba ipd., ki izpolnjuje načela socialnega podjetništva ter pogoje navedene v ZSocP-A, predvsem pa:

  • opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,
  • ne deli premoženja in presežka prihodkov nad odhodki,
  • je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,
  • zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in
  • izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

Posamezna nepridobitna pravna oseba je lahko že ustanovljena in se naknadno doregistrira v socialno podjetje ali pa to opravi istočasno pri pristojnemu registrskemu organu.

Ko podjetje izpolni vse pogoje, predpisane v zakonu, pridobi v imenu podjetja oziroma imenu nepridobitne pravne osebe dostavek »socialno podjetje« oziroma okrajšavo »so.p.«.

POSTOPEK REGISTRACIJE SOCIALNEGA PODJETJA

Socialno podjetje lahko registrira le pravna oseba (različnih pravnoorganizacijskih oblik), medtem ko fizična oseba (npr. samostojni podjetnik, kmet) statusa ne more pridobiti.

Za registracijo nepridobitne pravne osebe kot socialnega podjetja, podjetnik odda vlogo na pristojni registrski organ. To velja tudi v primeru, ko je nepridobitna pravna oseba (npr. društvo, zadruga itd.) že ustanovljena in se v postopku doregistrira kot socialno podjetje.

Pogoji za ustanovitev so določeni v ZSocP-A (predvsem v 3., 8., 9., 12. in 14. členu) in zakonodajo, ki ureja organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

Vloga za registracijo/doregistracijo, poleg vsebine in prilog, ki jih zahteva ustanovitev posamezne nepridobitne pravne osebe, vsebuje listine po 14. členu ZSocP-A, in sicer:

  • akt o ustanovitvi (12. člen ZSocP-A),
  • sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
  • dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja socialnega podjetja.

Enako vsebino mora imeti tudi vloga za doregistracijo spremembe akta o ustanovitvi s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

REGISTRSKI ORGANI POSAMEZNIH PRAVNIH OSEB

Nepridobitna pravna oseba: društvo
Registrski organ: upravna enota na območju katere je sedež društva
Zakonska podlaga: Zakon o društvih

Nepridobitna pravna oseba: zavod
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o zavodih

Nepridobitna pravna oseba: ustanova
Registrski organ: pristojno ministrstvo za izdajo soglasja k aktu
Zakonska podlaga: Zakon o ustanovah

Nepridobitna pravna oseba: gospodarska družba
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o gospodarskih družbah

Nepridobitna pravna oseba: zadruga, evropska zadruga
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o zadrugah

Nepridobitna pravna oseba: gospodarska družba s statusom invalidskega podjetja
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Ko podjetje izpolni vse pogoje, predpisane v zakonu, pridobi v imenu podjetja oziroma imenu nepridobitne pravne osebe dostavek »socialno podjetje« oziroma okrajšavo »so.p.«. Po registraciji nepridobitne pravne osebe registracijski organ o dodelitvi statusa obvesti AJPES in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki vodi tudi evidenco socialnih podjetji.

ODPOVED STATUSA SOCIALNEGA PODJETJA

Statusu socialnega podjetja se lahko nepridobitna pravna oseba tudi odpove, in sicer lahko vlogo oziroma pisno odpoved statusu posreduje Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki vlagatelju izda odločbo o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje in ga pošlje socialnemu podjetju ter po pravnomočnosti odločbe (t.j. v 30 dneh) tudi sodišču, ki spremembo vpiše v sodni register. Pisno odpoved lahko podjetje posreduje tudi elektronsko na naslov gp.mgrt@gov.si. V pisni odpovedi je potrebno navesti osnovne podatke o podjetju ter razlog za odpoved statusu socialnega podjetja.

POROČANJE SOCIALNIH PODJETIJ

Socialno podjetje mora Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovati dokazila o začetku opravljanja dejavnosti v enem letu od pridobitve statusa v skladu s Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetji. Trenutno je v pripravi nov Pravilnik, ki bo objavljen do konca leta 2019. V prihodnje bodo morala socialna podjetja poročati  tudi o zagotavljanju družbenih učinkov. Predpis, ki bo to določal, je prav tako v pripravi.

Skladno in v rokih predpisanih z zakoni mora pri oddaji letnega poročila na AJPES,  za posamezno pravno organizacijsko obliko navesti tudi:

  • razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,
  • prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in drugih zakonov,
  • prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu in števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače,
  • razporejanje presežkov prihodkov nad odhodki po namenu,
  • pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno poročilo).

ZAKONODAJA IN DOKUMENTI

Več o pravnih vidikih socialnega podjetništva:

FINANČNI VIRI ZA SOCIALNA PODJETJA

Več o financiranju socialnih podjetij si lahko preberete tukaj:

Literatura in viri:

Pripravila:
SPOT svetovanje Obalno-kraška regija

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.