ORA

by

Trajnostni cilji na Krasu in Brkinih: Izzivi in priložnosti

24. 2. 2025/ mag. Elena Funa/ SPOT

  1. Kras in Brkini


Kras in Brkini sta geografsko in kulturno bogati pokrajini v Sloveniji, kjer se prepletata naravna dediščina, kmetijstvo, tradicija ter specifična kraška in brkinska krajina. Zaradi posebnosti območja je doseganje trajnostnih ciljev izredno pomembno tako za ohranjanje narave kot za izboljšanje kakovosti življenja lokalnih prebivalcev.

Podgorski je v svojem članku Kras opisal kot zakraselo planoto, ki je dala ime kraškemu svetu in kraškim pojavom širom sveta. Večji del planote je v jugozahodni Sloveniji, njen manjši del pa v Italiji, kjer ga Italijani imenujejo Carso. Po zahodni meji Krasa, kjer se planota stika s Padsko nižino, poteka izrazita, narodnostna meja med italijanskim prebivalstvom na ravnini ter slovenskim na vzpetem svetu.

 

Planota se dokaj strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodni strani, kjer je stik manj izrazit in zanjo je značilna močna prevlada apnenca s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraški mi oblikami. Najbolj znane kraške jame so Vilenica, Lipiška jama, Divaška jama, Kačna jama, Briškovska jama (Grotta Gigante) v Italiji in v UNESCO seznam svetovne dediščine vpisane Škocjanske jame na jugovzhodnem robu pokrajine. Zaradi površinske sušnosti je Kras požarno najbolj ogrožena slovenska pokrajina.

 

Kras spada med najstarejša poselitvena območja v Sloveniji. Naselja na Krasu so tipično gručasta naselja s prevladujočimi enonadstropnimi kamnitimi hišami, novejša pozidava pa je bolj razpršena in arhitekturno netipična. Najpomembnejša središča na slovenskem Krasu so Sežana, Divača, Komen, Dutovlje, Senožeče in Kostanjevica na Krasu, za najbolj slikovito naselje pa velja Štanjel.

 

Jugovzhodnemu predelu kraške planote se priključijo Brkini. Na jugu menijo na Čičarijo, na vzhodu pa jim je meja dolina reke Pivke ter Snežnik. Na severu je dolina, kjer teče petdeset kilometrov dolga reka Reka. Brkini slovijo predvsem po kmetijstvu in sadjarstvu, s katerim je povezana tudi brkinska sadna cesta. Glavna središča tega hribovitega območja so Divača, Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.

 

  1. Trajnostni cilji Združenih narodov

 

Trajnostni razvojni cilji (SDG) Združenih narodov vključujejo 17 ključnih ciljev, ki jih države in skupnosti po svetu zasledujejo za zagotavljanje bolj trajnostne prihodnosti. Cilji so predstavljeni v Sliki 1.

Slika 1: Trajnostni razvojni cilji  Združenih narodov

Vir: stat.si/Pages/cilji

 

Na Krasu in Brkinih so nekateri od teh ciljev še posebej pomembni zaradi značilnosti pokrajine, kot so ohranjanje naravnih virov, trajnostno kmetijstvo, zaščita biotske raznovrstnosti ter spodbujanje trajnostnega turizma.

 

  1. Naravna dediščina in ohranjanje okolja

 

Kraška pokrajina s svojimi značilnimi kraškimi pojavi, kot so jame, brezna in vrtače, ter Brkini z bujno vegetacijo, so naravno bogastvo, ki potrebuje skrbno varstvo. Kraški pojavi so občutljivi na podnebne spremembe in človeške posege, zato je ohranjanje teh območij ključno. Trajnostno upravljanje voda in zaščita biotske raznovrstnosti sta izredno pomembna, saj to področje zaznamuje tudi bogata flora in favna.

Na Krasu so še posebej pomembni cilji, ki se nanašajo na čisto pitno vodo in sanitarno ureditev, saj je kraška podtalnica občutljiva na onesnaževanje. Ohranjanje naravnega ravnovesja je zato osrednja skrb v prizadevanjih za trajnostni razvoj območja.

Ravbar je v svoji raziskavi že leta 2010 opozorila, da ogromni in številni kraški izviri predstavljajo na prvi pogled res neizčrpen vir kakovostne pitne vode, ki pa lahko zaradi premajhne skrbi za ohranjanje naravnega in ekološkega ravnotežja ter malomarnega upravljanja kmalu postanejo neuporabni. Zato je nujno potrebno, da ima država izdelano strategijo vodooskrbe.

Država je voodooskrbo na tem območju tekom let reševala predvsem lokalno. Novembra 2024 pa so istrski in kraški župani podprli enega največjih projektov vodooskrbe v zgodovini Slovenije. Sprejeli so namreč osnutek investicijskega projekta vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa, največjega projekta na področju vodooskrbe v zgodovini Slovenije in največjega skupnega infrastrukturnega projekta primorskih občin. Projekt naj bi bil zaključen v petih letih.

Največji delež sredstev za izvedbo projekta Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa si bodo  primorske občine zagotovile s koriščenjem nepovratnih sredstev v programu kohezijske politike za obdobje 2021–2027, tudi same pa bodo v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov.

 

  1. Trajnostno kmetijstvo in lokalna pridelava

 

Kmetijstvo na Krasu in v Brkinih je tesno povezano z naravnimi danostmi. Zaradi kraškega kamnitega terena je kmetijska obdelava zahtevnejša, vendar lokalni prebivalci že stoletja gojijo določene vrste poljščin, kot so trte za vino teran, ter druge kulturne rastline, ki so prilagojene tem razmeram. Prav tako je Brkinski del znan po sadjarstvu, predvsem po pridelavi sliv in jabolk, iz katerih pridobivajo domače proizvode, kot so jabolčnik in žganje. Od živali predvsem govedoreja (kraška Sivka) in ovčereja.

Občine na območju Krasa in Brkinov so med drugimi ukrepi leta 2017 začele postopke za pridobitev certifikata Zelene sheme slovenskega turizma, v letu 2022 pa kot enotno območje Krasa in Brkinov prejele zlati znak, kar je še ena izmed zavez za ohranjanje zdravega življenjskega okolja.

Na območju Kraške planote prevladujejo trajni travniki, pašniki, zaraščene površine in gozd. Obdelovalnih površin je bistveno manj, omejitve predvsem zaradi kamnitega površja ter erozije tal. Pojavljajo se številne bolezni in škodljive žuželke, vedno večja je tudi požarna ogroženost, saj na tem območju pogori največja površina gozdov v Sloveniji.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2023 izdalo priročnik za kmete v katerem s opisuje cilje Operacije suhih kraških travnikov in pašnikov v katerem so razložene intervencije Kmetijsko- okoljska- podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina iz Strateškega načrta 2023–2027. V priročniku je podrobno opisano katerim vrstam habitatov je operacija namenjena, kakšne so zahteve za izvajanje ( načrt košnj/pašnje, kombinacije košnje in pašnje, kolikokrat letno lahko se lahko pase živino na posameznih površinah, ostale omejitve pri košnji /pašnji, plačila glede pravilno izvedene operacije na traviščih).

To so pomembni ukrepi saj trajnostno kmetijstvo spodbuja varovanje tal, ohranjanje za kraško pokrajino značilnih kultur, zmanjševanje uporabe pesticidov in usmerjanje v ekološko pridelavo, kar so pomembni cilji za ohranjanje kakovosti tal in zdravja ljudi. Hkrati pa ima to pozitiven vpliv na lokalno ekonomijo, saj se povpraševanje po ekološko pridelani hrani povečuje.

 

  1. Turizem in trajnostne prakse

 

Območje Krasa in Brkinov postaja je priljubljena turistična destinacija. Med glavne priljubljene točke tega območja prištevamo, kraške jame, Kobilarno lipica, kraške arhitekture med katerimi je gotovo Štanjel eno najzanimivejših naselij. Pršut in teran dajejo Krasu kulinarični doprinos, veliko je tematskih in vinskih poti, v zadnjih letih tudi prireditev, ki so odraz destinacije, npr. Martinovanje na Krasu.

Z vstopom v zeleno shemo pa se povečuje tudi ozaveščanje na področju trajnosti saj se število ponudnikov, ki ima vsaj enega od trajnostnih znakov povečuje. Trajnostni turizem je ključnega pomena za prihodnost regije, saj lahko nerazvit turizem povzroči prekomerno obremenitev okolja. Lokalni deležniki in oblasti se vse bolj zavedajo pomena upravljanja turističnih tokov ter razvoja tistih oblik turizma, ki temeljijo na naravnih in kulturnih posebnostih. Odlični so primeri trajnostnih praks, kjer obiskovalci spoznavajo lokalno kulturo, naravo in gastronomsko dediščino. Tako se zmanjšuje obremenitev klasičnih turističnih destinacij, hkrati pa se krepi lokalna ekonomija.

 

  1. Izobraževanje in ozaveščanje

 

Ključna sestavina trajnostnega razvoja je tudi izobraževanje in ozaveščanje lokalnega prebivalstva, turistov in obiskovalcev o pomenu ohranjanja naravnih virov in trajnostnega ravnanja z okoljem. Organizacija izobraževalnih delavnic, ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in vključevanje mladih v projekte varovanja okolja so le nekateri izmed načinov, kako lahko lokalna skupnost aktivno prispeva k trajnostnim ciljem.

 

  1. Sodelovanje lokalnih skupnosti

 

Za uspešno doseganje trajnostnih ciljev na Krasu in v Brkinih je ključno sodelovanje med lokalnimi prebivalci, občinskimi oblastmi, nevladnimi organizacijami in turističnimi operaterji. Skupaj lahko vzpostavijo celovite strategije za razvoj, ki bodo vključevale tako zaščito narave kot izboljšanje življenjskih pogojev lokalnih prebivalcev.

Lokalna pobuda za vključevanje ekoloških praks v kmetijstvo in turizem ter projekti, usmerjeni v varstvo naravnega okolja in spodbujanje trajnostne mobilnosti, že potekajo v sodelovanju z občinami in državnimi organi. Skupno delovanje na tem področju pa bo doprineslo izboljšanje pogojev in zanimanje za Kras in Brkine.

 

  1. Zaključek

 

Edinstveno, tako lokacijsko kot geografsko področje glede na odvijanje situacije lokalno in v svetu  vodijo do tega, da trajnostni razvoj na Krasu in Brkinih ni le potreba, ampak tudi priložnost za dolgoročno ohranitev te edinstvene pokrajine.

S pravilnim upravljanjem naravnih virov, predvsem z učinkovitim upravljanjem vodnih virov in razvojem trajnostnega kmetijstva se vidijo trendi k izboljševanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Ozaveščanje o trajnostnem turizmu in s krepitvijo lokalnega gospodarstva, pa lahko dosežemo cilje, ki bodo koristili tako lokalni skupnosti kot širšemu okolju. Akcije, ki jih izvajajo tako lokalna skupnost kot posamezniki na Krasu in Brkinih imata visok potencial postati model trajnostnega razvoja, kjer se prepletata tradicija in sodobna skrb za naravo.

 

  1. Literatura in viri