S 1. marcem 2022 se je začela uporabljati sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R) ter zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C), ki skrajšujeta izplačevanje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca oziroma samostojnega podjetnika (s.p.) s 30 na 20 delovnih dni, če je razlog odsotnosti:
– (01) bolezen
– (02) poškodba zunaj dela ali
– (05) poškodba po tretji osebi zunaj dela.
V primeru zadržanosti iz razloga:
– (03) poklicna bolezen in
– (04) poškodba pri delu
je štetje delovnih dni v breme ZZZS enako kot do sedaj in gre od 31. delovnega dne izplačilo nadomestila v breme ZZZS.
O začasni nezmožnosti za delo prvih 30 koledarskih dni še vedno odloča osebni zdravnik, od vključno 31. koledarskega dne dalje pa o tem odloča imenovani zdravnik s strani ZZZS, na podlagi medicinske dokumentacije ter na podlagi pregleda zavarovane osebe.
V zakonu o delovnih razmerjih so spremembe v primeru recidiva – to je v primeru, ko gre za dve ali več zaporedni odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, kar ureja četrti odstavek 137. člen ZDR-1, ki pravi, da če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 20 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Torej ko delavec opravlja delo manj kot deset delovnih dni po bolniški odsotnosti in potem nastopi ponovna zadržanost od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe zunaj dela, mora od prvega dne ponovne zadržanosti odločati tudi imenovani zdravnik ZZZS, saj nadomestilo plače bremeni ZZZS.
Manj delovnih dni v breme delodajalca je tudi na letni ravni. Novela je spremenila tudi tretji odstavek istega 137. člena ZDR-1, ki skrajšuje obdobje, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti delavca na delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, v posameznem koledarskem letu. Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Delavec mora sam sporočiti osebnemu zdravniku, kdaj bo nastopil 81. delovni dan, da ga bo zdravnik vpisal v predlog imenovanemu zdravniku ZZZS, kateri bo odločil o začasni zadržanosti od dela.
Ob vložitvi zahtevka za refundacijo mora delodajalec dokazati, da je že izplačal nadomestilo za vseh 80 delovnih dni koledarskega leta.
Pripravila: Dolores Kovšca, ORA Krasa in Brkinov d.o.o., svetovalka SPOT svetovanje Obalno-kraške regije
Vir:
– Zakon o spremebah zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C) https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0215/
– Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R) http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije
