![\"\"](\"https:\/\/www.ora.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/SPOT-logo-zgoraj-\u2013-ORA.png\"){kind=logo}
<\/p>\n\n\n\n\n\n24. 2. 2025\/ mag. Elena Funa\/ SPOT<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n\n\n
Kras in Brkini sta geografsko in kulturno bogati pokrajini v Sloveniji, kjer se prepletata naravna dedi\u0161\u010dina, kmetijstvo, tradicija ter specifi\u010dna kra\u0161ka in brkinska krajina. Zaradi posebnosti obmo\u010dja je doseganje trajnostnih ciljev izredno pomembno tako za ohranjanje narave kot za izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja lokalnih prebivalcev.<\/p>\n Podgorski je v svojem \u010dlanku Kras opisal kot zakraselo planoto, ki je dala ime kra\u0161kemu svetu in kra\u0161kim pojavom \u0161irom sveta. Ve\u010dji del planote je v jugozahodni Sloveniji, njen manj\u0161i del pa v Italiji, kjer ga Italijani imenujejo Carso. Po zahodni meji Krasa, kjer se planota stika s Padsko ni\u017eino, poteka izrazita, narodnostna meja med italijanskim prebivalstvom na ravnini ter slovenskim na vzpetem svetu.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Planota se dokaj strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodni strani, kjer je stik manj izrazit in zanjo je zna\u010dilna mo\u010dna prevlada apnenca s \u0161tevilnimi povr\u0161inskimi in podzemeljskimi kra\u0161ki mi oblikami. Najbolj znane kra\u0161ke jame so Vilenica, Lipi\u0161ka jama, Diva\u0161ka jama, Ka\u010dna jama, Bri\u0161kovska jama (Grotta Gigante) v Italiji in v UNESCO seznam svetovne dedi\u0161\u010dine vpisane \u0160kocjanske jame na jugovzhodnem robu pokrajine. Zaradi povr\u0161inske su\u0161nosti je Kras po\u017earno najbolj ogro\u017eena slovenska pokrajina.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Kras spada med najstarej\u0161a poselitvena obmo\u010dja v Sloveniji. Naselja na Krasu so tipi\u010dno gru\u010dasta naselja s prevladujo\u010dimi enonadstropnimi kamnitimi hi\u0161ami, novej\u0161a pozidava pa je bolj razpr\u0161ena in arhitekturno netipi\u010dna. Najpomembnej\u0161a sredi\u0161\u010da na slovenskem Krasu so Se\u017eana, Diva\u010da, Komen, Dutovlje, Seno\u017ee\u010de in Kostanjevica na Krasu, za najbolj slikovito naselje pa velja \u0160tanjel.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Jugovzhodnemu predelu kra\u0161ke planote se priklju\u010dijo Brkini. Na jugu menijo na \u010ci\u010darijo, na vzhodu pa jim je meja dolina reke Pivke ter Sne\u017enik. Na severu je dolina, kjer te\u010de petdeset kilometrov dolga reka Reka. Brkini slovijo predvsem po kmetijstvu in sadjarstvu, s katerim je povezana tudi brkinska sadna cesta. Glavna sredi\u0161\u010da tega hribovitega obmo\u010dja so Diva\u010da, Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Trajnostni razvojni cilji (SDG) Zdru\u017eenih narodov vklju\u010dujejo 17 klju\u010dnih ciljev, ki jih dr\u017eave in skupnosti po svetu zasledujejo za zagotavljanje bolj trajnostne prihodnosti. Cilji so predstavljeni v Sliki 1.<\/p>\n Slika 1: Trajnostni razvojni cilji\u00a0 Zdru\u017eenih narodov<\/p>\n Vir: stat.si\/Pages\/cilji<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Na Krasu in Brkinih so nekateri od teh ciljev \u0161e posebej pomembni zaradi zna\u010dilnosti pokrajine, kot so ohranjanje naravnih virov<\/strong>, trajnostno kmetijstvo<\/strong>, za\u0161\u010dita biotske raznovrstnosti<\/strong> ter spodbujanje trajnostnega turizma<\/strong>.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Kra\u0161ka pokrajina s svojimi zna\u010dilnimi kra\u0161kimi pojavi, kot so jame, brezna in vrta\u010de, ter Brkini z bujno vegetacijo, so naravno bogastvo, ki potrebuje skrbno varstvo. Kra\u0161ki pojavi so ob\u010dutljivi na podnebne spremembe in \u010dlove\u0161ke posege, zato je ohranjanje teh obmo\u010dij klju\u010dno. Trajnostno upravljanje voda in za\u0161\u010dita biotske raznovrstnosti sta izredno pomembna, saj to podro\u010dje zaznamuje tudi bogata flora in favna.<\/p>\n Na Krasu so \u0161e posebej pomembni cilji, ki se nana\u0161ajo na \u010disto pitno vodo in sanitarno ureditev, saj je kra\u0161ka podtalnica ob\u010dutljiva na onesna\u017eevanje. Ohranjanje naravnega ravnovesja je zato osrednja skrb v prizadevanjih za trajnostni razvoj obmo\u010dja.<\/p>\n Ravbar je v svoji raziskavi \u017ee leta 2010 opozorila, da ogromni in \u0161tevilni kra\u0161ki izviri predstavljajo na prvi pogled res neiz\u010drpen vir kakovostne pitne vode, ki pa lahko zaradi premajhne skrbi za ohranjanje naravnega in ekolo\u0161kega ravnote\u017eja ter malomarnega upravljanja kmalu postanejo neuporabni. Zato je nujno potrebno, da ima dr\u017eava izdelano strategijo vodooskrbe.<\/p>\n Dr\u017eava je voodooskrbo na tem obmo\u010dju tekom let re\u0161evala predvsem lokalno. Novembra 2024 pa so istrski in kra\u0161ki \u017eupani podprli enega najve\u010djih projektov vodooskrbe v zgodovini Slovenije. Sprejeli so namre\u010d osnutek investicijskega projekta vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa, najve\u010djega projekta na podro\u010dju vodooskrbe v zgodovini Slovenije in najve\u010djega skupnega infrastrukturnega projekta primorskih ob\u010din. Projekt naj bi bil zaklju\u010den v petih letih.<\/p>\n Najve\u010dji dele\u017e sredstev za izvedbo projekta Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa si bodo\u00a0 primorske ob\u010dine zagotovile s kori\u0161\u010denjem nepovratnih sredstev v programu kohezijske politike za obdobje 2021\u20132027, tudi same pa bodo v prihodnjih \u0161estih letih v svojih prora\u010dunih skupaj zagotovile nekaj manj kot\u00a030 milijonov evrov.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Kmetijstvo na Krasu in v Brkinih je tesno povezano z naravnimi danostmi. Zaradi kra\u0161kega kamnitega terena je kmetijska obdelava zahtevnej\u0161a, vendar lokalni prebivalci \u017ee stoletja gojijo dolo\u010dene vrste polj\u0161\u010din, kot so trte za vino teran, ter druge kulturne rastline, ki so prilagojene tem razmeram. Prav tako je Brkinski del znan po sadjarstvu, predvsem po pridelavi sliv in jabolk, iz katerih pridobivajo doma\u010de proizvode, kot so jabol\u010dnik in \u017eganje. Od \u017eivali predvsem govedoreja (kra\u0161ka Sivka) in ov\u010dereja.<\/p>\n Ob\u010dine na obmo\u010dju Krasa in Brkinov so med drugimi ukrepi leta 2017 za\u010dele postopke za pridobitev certifikata Zelene sheme slovenskega turizma, v letu 2022 pa kot enotno obmo\u010dje Krasa in Brkinov prejele zlati znak, kar je \u0161e ena izmed zavez za ohranjanje zdravega \u017eivljenjskega okolja.<\/p>\n Na obmo\u010dju Kra\u0161ke planote prevladujejo trajni travniki, pa\u0161niki, zara\u0161\u010dene povr\u0161ine in gozd. Obdelovalnih povr\u0161in je bistveno manj, omejitve predvsem zaradi kamnitega povr\u0161ja ter erozije tal. Pojavljajo se \u0161tevilne bolezni in \u0161kodljive \u017eu\u017eelke, vedno ve\u010dja je tudi po\u017earna ogro\u017eenost, saj na tem obmo\u010dju pogori najve\u010dja povr\u0161ina gozdov v Sloveniji.<\/p>\n Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2023 izdalo priro\u010dnik za kmete v katerem s opisuje cilje Operacije suhih kra\u0161kih travnikov in pa\u0161nikov v katerem so razlo\u017eene intervencije Kmetijsko- okoljska- podnebna pla\u010dila \u2013 Biotska raznovrstnost in krajina iz Strate\u0161kega na\u010drta 2023\u20132027. V priro\u010dniku je podrobno opisano katerim vrstam habitatov je operacija namenjena, kak\u0161ne so zahteve za izvajanje ( na\u010drt ko\u0161nj\/pa\u0161nje, kombinacije ko\u0161nje in pa\u0161nje, kolikokrat letno lahko se lahko pase \u017eivino na posameznih povr\u0161inah, ostale omejitve pri ko\u0161nji \/pa\u0161nji, pla\u010dila glede pravilno izvedene operacije na travi\u0161\u010dih).<\/p>\n To so pomembni ukrepi saj trajnostno kmetijstvo spodbuja varovanje tal, ohranjanje za kra\u0161ko pokrajino zna\u010dilnih kultur, zmanj\u0161evanje uporabe pesticidov in usmerjanje v ekolo\u0161ko pridelavo, kar so pomembni cilji za ohranjanje kakovosti tal in zdravja ljudi. Hkrati pa ima to pozitiven vpliv na lokalno ekonomijo, saj se povpra\u0161evanje po ekolo\u0161ko pridelani hrani pove\u010duje.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Obmo\u010dje Krasa in Brkinov postaja je priljubljena turisti\u010dna destinacija. Med glavne priljubljene to\u010dke tega obmo\u010dja pri\u0161tevamo, kra\u0161ke jame, Kobilarno lipica, kra\u0161ke arhitekture med katerimi je gotovo \u0160tanjel eno najzanimivej\u0161ih naselij. Pr\u0161ut in teran dajejo Krasu kulinari\u010dni doprinos, veliko je tematskih in vinskih poti, v zadnjih letih tudi prireditev, ki so odraz destinacije, npr. Martinovanje na Krasu.<\/p>\n Z vstopom v zeleno shemo pa se pove\u010duje tudi ozave\u0161\u010danje na podro\u010dju trajnosti saj se \u0161tevilo ponudnikov, ki ima vsaj enega od trajnostnih znakov pove\u010duje. Trajnostni turizem je klju\u010dnega pomena za prihodnost regije, saj lahko nerazvit turizem povzro\u010di prekomerno obremenitev okolja. Lokalni dele\u017eniki in oblasti se vse bolj zavedajo pomena upravljanja turisti\u010dnih tokov ter razvoja tistih oblik turizma, ki temeljijo na naravnih in kulturnih posebnostih. Odli\u010dni so primeri trajnostnih praks, kjer obiskovalci spoznavajo lokalno kulturo, naravo in gastronomsko dedi\u0161\u010dino. Tako se zmanj\u0161uje obremenitev klasi\u010dnih turisti\u010dnih destinacij, hkrati pa se krepi lokalna ekonomija.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Klju\u010dna sestavina trajnostnega razvoja je tudi izobra\u017eevanje in ozave\u0161\u010danje lokalnega prebivalstva, turistov in obiskovalcev o pomenu ohranjanja naravnih virov in trajnostnega ravnanja z okoljem. Organizacija izobra\u017eevalnih delavnic, ozave\u0161\u010danje o ekolo\u0161kem kmetovanju in vklju\u010devanje mladih v projekte varovanja okolja so le nekateri izmed na\u010dinov, kako lahko lokalna skupnost aktivno prispeva k trajnostnim ciljem.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Za uspe\u0161no doseganje trajnostnih ciljev na Krasu in v Brkinih je klju\u010dno sodelovanje med lokalnimi prebivalci, ob\u010dinskimi oblastmi, nevladnimi organizacijami in turisti\u010dnimi operaterji. Skupaj lahko vzpostavijo celovite strategije za razvoj, ki bodo vklju\u010devale tako za\u0161\u010dito narave kot izbolj\u0161anje \u017eivljenjskih pogojev lokalnih prebivalcev.<\/p>\n Lokalna pobuda za vklju\u010devanje ekolo\u0161kih praks v kmetijstvo in turizem ter projekti, usmerjeni v varstvo naravnega okolja in spodbujanje trajnostne mobilnosti, \u017ee potekajo v sodelovanju z ob\u010dinami in dr\u017eavnimi organi. Skupno delovanje na tem podro\u010dju pa bo doprineslo izbolj\u0161anje pogojev in zanimanje za Kras in Brkine.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Edinstveno, tako lokacijsko kot geografsko podro\u010dje glede na odvijanje situacije lokalno in v svetu\u00a0 vodijo do tega, da trajnostni razvoj na Krasu in Brkinih ni le potreba, ampak tudi prilo\u017enost za dolgoro\u010dno ohranitev te edinstvene pokrajine.<\/p>\n S pravilnim upravljanjem naravnih virov, predvsem z u\u010dinkovitim upravljanjem vodnih virov in razvojem trajnostnega kmetijstva se vidijo trendi k izbolj\u0161evanju kakovosti \u017eivljenja lokalnega prebivalstva. Ozave\u0161\u010danje o trajnostnem turizmu in s krepitvijo lokalnega gospodarstva, pa lahko dose\u017eemo cilje, ki bodo koristili tako lokalni skupnosti kot \u0161ir\u0161emu okolju. Akcije, ki jih izvajajo tako lokalna skupnost kot posamezniki na Krasu in Brkinih imata visok potencial postati model trajnostnega razvoja, kjer se prepletata tradicija in sodobna skrb za naravo.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n 24. 2. 2025\/ mag. Elena Funa\/ SPOT Kras in Brkini Kras in Brkini sta geografsko in kulturno bogati pokrajini v Sloveniji, kjer se prepletata naravna dedi\u0161\u010dina, kmetijstvo, tradicija ter specifi\u010dna kra\u0161ka in brkinska krajina. Zaradi posebnosti obmo\u010dja je doseganje trajnostnih ciljev izredno pomembno tako za ohranjanje narave kot za izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja lokalnih prebivalcev. Podgorski […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_genesis_hide_title":false,"_genesis_hide_breadcrumbs":false,"_genesis_hide_singular_image":false,"_genesis_hide_footer_widgets":false,"_genesis_custom_body_class":"","_genesis_custom_post_class":"","_genesis_layout":"","footnotes":""},"categories":[18,1],"tags":[],"class_list":{"0":"post-4020","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-clanki-spot","7":"category-uncategorized","8":"entry"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4020","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4020"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4020\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4033,"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4020\/revisions\/4033"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4020"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4020"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ora.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4020"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong><\/p>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.ora.si\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/trajnostni-cilji.png\")
<\/p>\n\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
![\"\"](\"https:\/\/www.ora.si\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/SPOT-logo-spodaj.png\"){kind=logo}
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"